Kot vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 evrov, se šteje skupno stanje terjatev, ki jih ima imetnik vloge (vlagatelj) do posamične banke* in ki izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja ter jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami.
Zajamčena vloga se izračuna na presečni datum za izračun jamstva in vključno z obrestmi do tega datuma ne presega 100.000 evrov.
Gre zlasti za sredstva, ki jih ima vlagatelj pri banki na podlagi pogodb o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita in potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.
Banke, hranilnice in podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav so dolžne na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.
V informaciji mora biti opredeljeno:
• višina in obseg jamstva,
• katere vloge niso upravičene do jamstva,
• rok za izplačilo kritja zajamčenih vlog,
• valuta izplačila (EUR) in
• kontaktni podatki sistema jamstva za vloge.
Podrobnejšo vsebino informacij predpiše Banka Slovenije v podzakonskem aktu.
Jamstvo vlog je namenjeno zaščiti vlagateljev, ki nimajo potrebnih znanj in informacij za presojo o tem, komu zaupati svoje prihranke. Če vloge v bankah ne bi bile zajamčene, bi nezmožnost izplačila ob morebitnem stečaju banke, povzročila padec zaupanja v bančni in ekonomski sistem države. Zato je pomembno, da se v vsaki državi z zakonom opredeli kdo, kdaj in kje je upravičen do uveljavljanja jamstva za svoje vloge v bankah in hranilnicah.
Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge so upravičene vloge fizičnih oseb, fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojnih podjetnikov in pravnih oseb – podjetij. Gre zlasti za sredstva, ki jih ima vlagatelj pri banki na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita in potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir. Kot vloga ne štejejo terjatve vlagatelja do banke, ki imajo eno od naslednjih lastnosti:
• izhajajo iz finančnih instrumentov (razen, če gre za varčevalni produkt, za katerega obstaja ustrezno potrdilo, ki se glasi na ime, in ki obstaja 2. julija 2014);
• glavnica se ne izplača po nominalni vrednosti;
• glavnica se izplača v nominalni vrednosti samo, če obstaja poroštvo, garancija ali drugo podobno pogodbeno jamstvo banke ali tretje osebe;
• se štejejo kot dolžniški vrednostni papir banke ali izvirajo iz naslova akceptov in menic banke;
• se lahko na podlagi dogovora ali predpisa uporabijo izključno za poplačilo obveznosti vlagatelja do banke
• se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke, skladno z Uredbo (EU) št.575/2013
Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji so upravičene vloge, ki so vplačane pri:
• banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji in
• banki tretje države, ki so pridobile dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije od bank tretje države zahteva, da se njihova EU podružnica vključi v sistem jamstva za vloge RS, če ta država ne zagotavlja enakovredne zaščite kot je v Sloveniji oziroma državah EU. Trenutno v Sloveniji ni podružnice banke tretje države.
Vloge v bankah iz držav članic EU, ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo preko podružnice ali neposredno, pa so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici, kjer je sedež banke. Vsi sistemi jamstva za vloge v drugih državah EU zagotavljajo enake bistvene pogoje glede jamstva in je torej položaj vlagateljev v vseh sistemih jamstva v državah EU bistveno enak (glede opredelitve vlog, višine jamstva in glede maksimalnih rokov za izplačila).
Banke, ki so vključene v sistem jamstva v Republiki Sloveniji imajo nalepko "Banka Slovenije: Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev". Podružnice bank držav članic zadevne nalepke nimajo, ker so dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pridobile v matični državi.
Pozor: Nalepka z napisom "Menjalnica izpolnjuje pogoje za menjalniško poslovanje, Banka Slovenije" ni tista, ki bi jamčila za izplačilo vlog. Ta nalepka pomeni le, da ima menjalnica dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov. Menjalnice sicer ne smejo sprejemati vlog (depozitov) od javnosti (35. člen v povezavi z 8. členom Zakona o bančništvu).
Ne, vloge vseh vlagateljev niso zajamčene. Zajamčene niso:
Ta rok se bo postopoma skrajšal iz 20 na 7 delovnih dni od objave odločbe Banke Slovenije o tem, da so vloge pri posamični banki, ki je propadla, nerazpoložljive. Odločbe o nerazpoložljivosti vlog
Zajamčene vloge se izplačajo v evrih, pri čemer se vloge v drugih valutah preračunajo po menjalnih tečajih, ki jih določi Banka Slovenije.
Do 31.12.2018 bo tako ostal rok 20 delovnih dni, od 1.1. 2019 do 31.12.2020 bo rok 15 delovnih dni, od 1.1.2021 do 31.12.2023 bo rok 10 delovnih dni, od 1.1.2024 pa mora biti rok 7 delovnih dni od objave Odločbe o nerazpoložljivosti vlog.
Zakonodaja prav tako določa, da se izplačilo ne izvede, če v 24 mesecih pred presečnim datumom za izračun jamstva ni bilo nobene transakcije, povezane z vlogo, in je hkrati njena vrednost nižja, kot bi bilo strošek izplačila te vloge.
Prav tako vlagatelj ni upravičen do izplačila zajamčene vloge iz sistema jamstva za vloge, če vloga izvira iz poslov, zaradi katerih je bil storilec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma.
Zakon določa, da so v sistemu jamstva za vloge v celoti, torej nad zneskom 100.000 EUR, do jamstva upravičena sredstva, ki so neposredna posledica:
• nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine (vključno s subvencijo mladi družini za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme),
• izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja;
• izplačila invalidnin;
• izplačila odškodnin v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji;
• izplačila denarne pomoči, izplačane zaradi naravne ali druge nesreče (razen pomoči, izplačane v zvezi z opravljanjem dejavnosti),
• izplačila odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim, denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, in odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (razen odškodnine za izgubljeni dohodek);
• izplačila premoženjskega zavarovanja za škodo na osebnem premoženju;
• izplačila solidarnostne in podobne pomoči ob smrti, preživnine na podlagi sodne odločbe, ali dogovora o preživljanju ter nadomestila preživnine;
• izplačila odpravnine ob upokojitvi ali odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.
Našteta izplačila vlagatelj v primeru propada banke prejme izplačane v celoti, če so mu bila nakazana največ 6 mesecev pred izdajo odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog.
Podrobnejše informacije so na voljo v NLB Poslovalnici. Podrobnejše informacije s kontaktnimi podatki sistema jamstva za vloge v RS so na voljo na spletni strani Banke Slovenije:
https://www.bsi.si/financna-stabilnost/jamstvo-za-vloge-v-bankah
V prostorih bank in hranilnic je objavljena tudi osnovna informacija o jamstvu za vloge Obvestilo Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije.
Strankam, pravnim osebam in zasebnikom, pri katerih smo ob pregledu podatkov o računu ugotoviameriških pokazateljev, smo poslali pismo, v katerem smo jim pojasnili uvedbo ureditve FATCA za potencialne ameriške davčne zavezance. Hkrati smo jih prosili za dodatne informacije in dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče potrditi ali ovreči predpostavljeno zavezanost ameriški davčni zakonodaji.
Če smo ob pregledu podatkov za vaš račun ugotovili ameriške pokazatelje, vendar se ne uvrščate med zavezance ureditve FATCA, vas prosimo, da banki predložite ustrezna dokazila:
Če so obvladujoče osebe ameriški davčni zavezanci, lahko pravna oseba ali zasebnik z obrazcem ali drugo ustrezno dokumentacijo dokaže, da je »aktivna« pravna oseba. Pri tem se upošteva, da je vsaj 50 % dohodkov doseženih iz prodaje, da ima podjetje zaposlene delavce in da so osnovna sredstva namenjena opravljanju osnovne dejavnosti. Podrobnejšo opredelitev »aktivne« pravne osebe lahko najdete v objavljenem sporazumu na spletni strani MF.
Za fizično osebo kot obvladujočo osebo pravne osebe se upoštevajo naslednji podatki, ki kažejo, da je obvladujoča oseba potencialni ameriški davčni zavezanec:
Da. Vse banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove v Sloveniji morajo izpolnjevati obveznosti, ki jih nalaga meddržavni sporazum IGA in s tem tudi ureditev FATCA, vendar se te lahko razlikujejo v svojem pristopu pri izvajanju ureditve FATCA.
Banka bo informacije o računih strank z ameriškimi pokazatelji:
· ki se bodo opredelili kot ameriški davčni zavezanci,
in za stranke:
· ki ne bodo predložile dokazil oz. se opredelile glede davčne zavezanosti,
poročala Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ki bo tako zbrane podatke nato predložila ameriški davčni upravi (IRS).
Skladno s podpisanim meddržavnim sporazumom IGA se finančne ustanove v Sloveniji obravnavajo kot finančne ustanove poročevalke (angl. Reporting Slovenian Financial Institutions) ter so zavezane pridobiti in letno poročati informacije o:
NLB bo za stranke, ki izpolnjujejo merila, poročala naslednje informacije: |
• ime in priimek/naziv, naslov in ameriško davčno številko (TIN) oz. datum rojstva fizične osebe, če fizična oseba nima TIN;
• številko bančnega računa;
• stanje sredstev na računu in dohodke na njem.
Ureditev FATCA je uveljavljena z meddržavnim sporazumom IGA in velja do prekinitve ali spremembe tega sporazuma. To pomeni, da je NLB dolžna spremljati vse podatke o obstoječih in na novo odprtih računih, ki se na podlagi meril uvrščajo med ameriške račune, zagotavljati podatke za poročanje in od strank pridobivati ustrezna dokazila.
Izvajanje zahtev iz podpisanega meddržavnega sporazuma se je začelo s 1. julijem 2014, prvo poročanje davčnim organom pa je bilo izvedeno v letu 2015 za leto 2014.
Za fizične osebe bo banka predložila naslednje podatke:
Za pravne osebe bo banka predložila naslednje podatke:
FATCA ne nadomešča obstoječih davčnih pravil, lahko pa pomeni dodatne zahteve v zvezi z vašimi računi v Sloveniji, če obstaja možnost, da je stranka potencialni ameriški davčni zavezanec.
Če ste uvrščeni med ameriške davčne zavezance, vas prosimo, da v svoji NLB Poslovalnici sporočite svojo ameriško davčno številko (TIN) na obrazcu W-9. Obrazec je objavljen na spletnih straneh ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx
Skladno z ureditvijo FATCA mora NLB:
poročati Finančni upravi (ta pa jih predloži davčnemu uradu ZDA – IRS) informacije o imetnikih računov, za katere bo na podlagi danih meril in pridobljene dokumentacije ugotovila, da se uvrščajo med ameriške davčne zavezance, in o imetnikih računov z ameriškimi pokazatelji, ki ne bodo zagotovili ustreznih dokazil, da se ne uvrščajo med ameriške davčne zavezance.
Izvajanje zahtev iz podpisanega meddržavnega sporazuma se bo začelo s 1. julijem 2014, prvo poročanje davčnim organom pa je predvideno v letu 2015 za leto 2014.
Sprejet meddržavni sporazum IGA in uveljavljena ureditev FATCA vplivata na ameriške davčne zavezance. Banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove v državah s sklenjenim meddržavnim sporazumom so obvezane na podlagi razpoložljivih podatkov identificirati svoje stranke, ki bi bile lahko potencialni ameriški davčni zavezanci.
NLB se je na svoje stranke, pri katerih je pregled njihovih podatkov v bančnih evidencah pokazal možnost, da bi bila stranka lahko ameriški davčni zavezanec, obrnila s pismom in jih seznanila z zahtevami ureditve FATCA. Hkrati je banka stranke zaprosila za dodatno dokumentacijo, na podlagi katere bo bodisi vključena med zavezance ureditve FATCA bodisi med stranke, za katere ureditev FATCA ne velja.
Podrobneje so podatki, na podlagi katerih obstaja možnost, da je stranka ameriški davčni zavezanec, navedeni v odgovorih k vprašanjem »Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka fizična oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec?«, »Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka pravna oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec?« in »Kakšna pravila ravnanja do strank izhajajo iz sprejetega meddržavnega sporazuma?«.
Pri vprašanjih »Kaj lahko storite kot fizična oseba, če menite, da se kljub podatkom, ki jih vodimo za vas, ne uvrščate med ameriške davčne zavezance?« in »Kaj lahko storite kot pravna oseba ali zasebnik, če menite, da se poslovni subjekt kljub ameriškim pokazateljem, ki jih vodimo zanj, ne uvršča med ameriške davčne zavezance?« je navedena tudi zahtevana dokumentacija, na podlagi katere bo stranka lahko dokazala ne/zavezanost ameriški davčni zakonodaji. Za več informacij o zakonodaji FATCA obiščite spletne strani ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx
in Ministrstva za finance RS, uradni list – mednarodne pogodbe http://www.uradni-list.si/_pdf/2014/Mp/m2014049.pdf#!/m2014049-pdf oz. se obrnite na davčne svetovalce.
Ameriška davčna pravila kot ameriške davčne zavezance opredeljujejo osebe, ki so:
Za ameriške davčne zavezance se pod enakimi pravili štejejo rezidenti naslednjih držav: Ameriška Samoa, Guam, Zveza Severni Marianski otoki, Zveza Portoriko ali Deviški otoki ZDA.
Kot potencialni ameriški davčni zavezanci so upoštevane tudi osebe, ki imajo tako imenovane ameriške pokazatelje (podrobneje so ti pokazatelji opredeljeni pod vprašanjem; Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka fizična oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec? za fizične osebe ter; Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka pravna oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec? za pravne osebe in zasebnike.
Za več informacij o ureditvi FATCA obiščite spletno stran ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx, ali se obrnite na davčne strokovnjake.
Sporazum IGA dopolnjuje že obstoječo ureditev sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZDA na področju izogibanja dvojnega obdavčevanja dohodkov in izmenjave davčnih informacij (Konvencija med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO), dosegljiva na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=200127).
Po sporazumu IGA bodo finančne ustanove v Sloveniji dolžne poročati informacije o strankah, ki bodo opredeljene kot ameriški davčni zavezanci, slovenskim davčnim organom, ti pa bodo te informacije sporočali ameriški davčni upravi – Uradu za notranje prihodke ZDA (angl. IRS – Internal Revenue Service).
Identifikacija in opredelitev strank kot ameriških davčnih zavezancev
Ameriška davčna pravila opredeljujejo kot ameriške davčne zavezance osebe, ki so:
Pravila v zvezi z dokumentiranjem identitete oseb so za slovenske finančne ustanove podrobneje določena v Prilogi 1 k Sporazumu IGA. Postopek skrbnega pregleda oz. identificiranja oseb temelji na predpostavki, da so vse osebe ameriški davčni zavezanci, če ne dokažejo drugače.
Za identifikacijo oseb so opredeljeni določeni pokazatelji, ki kažejo možnost, da je oseba (fizična ali pravna oseba) ameriški davčni zavezanec.
Finančne ustanove so dolžne pri fizičnih osebah upoštevati naslednje pokazatelje:
Pri pravnih osebah so finančne ustanove dolžne upoštevati naslednje pokazatelje:
Če ni nobenega pokazatelja, se oseba šteje kot neameriška oseba, za katero ne velja obveznost poročanja po ureditvi FATCA. Če pa obstaja kateri od pokazateljev, je treba z ustrezno dokumentacijo potrditi ali ovreči predpostavljeni status osebe kot ameriškega davčnega zavezanca.
Slovenske finančne ustanove ne smejo izvajati pravnega in davčnega svetovanja v zvezi z ameriško davčno ureditvijo ali ponujati storitev v zvezi z urejanjem davčnih obveznosti oseb v Združenih državah Amerike.
Dodatne informacije lahko dobite na spletnih straneh ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx
in na strani Ministrstva za finance RS, uradni list – mednarodne pogodbe http://www.uradni-list.si/_pdf/2014/Mp/m2014049.pdf#!/m2014049-pdf.
Ker je Republika Slovenija z ZDA podpisala meddržavni sporazum, so te zahteve postale tudi del domače zakonodaje, ki jih morajo vse finančne ustanove, tako tudi NLB, pri svojem poslovanju upoštevati in spoštovati.
Za finančne ustanove, ki teh določb ne bodo upoštevale, bo veljal 30-odstotni davčni odtegljaj za vsa prejeta plačila iz ZDA, ne glede na to, ali bo prejemnik plačila finančna ustanova sama ali bodo prejemniki plačila njene stranke.
Na podlagi podpisanega sporazuma, ki vsem finančnim ustanovam nalaga izvajanje določil ureditve davčne skladnosti FATCA, je NLB dolžna pridobiti potrebno dokumentacijo od imetnikov računov, ki imajo ameriške pokazatelje. Na podlagi dokumentacije, ki jo predloži komitent, bo NLB o takem računu poročala oz. ga bo izvzela iz poročanja Finančni upravi Republike Slovenije, ki bo nato poročala ameriški davčni upravi (IRS). Prejmete lahko več kot en zahtevek za predložitev dokazil, če imate več poslovnih razmerij z različnimi članicami NLB Skupine. Zato je pomembno, da se odzovete na vse prošnje, tudi če menite, da ste zahtevane informacije že predložili.
Za fizično osebo kot obvladujočo osebo pravne osebe se upoštevajo naslednji podatki, ki kažejo, da je obvladujoča oseba potencialni ameriški davčni zavezanec:
Strankam, pravnim osebam in zasebnikom, pri katerih smo ob pregledu podatkov o računu ugotovili katerega od ameriških pokazateljev, smo poslali pismo, v katerem smo jim pojasnili uvedbo ureditve FATCA za potencialne ameriške davčne zavezance. Hkrati smo jih prosili za dodatne informacije in dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče potrditi ali ovreči predpostavljeno zavezanost ameriški davčni zakonodaji.
Če smo ob pregledu podatkov za vaš račun ugotovili ameriške pokazatelje, vendar se ne uvrščate med zavezance ureditve FATCA, vas prosimo, da banki predložite ustrezna dokazila:
Če so obvladujoče osebe ameriški davčni zavezanci, lahko pravna oseba ali zasebnik z obrazcem ali drugo ustrezno dokumentacijo dokaže, da je »aktivna« pravna oseba. Pri tem se upošteva, da je vsaj 50 % dohodkov doseženih iz prodaje, da ima podjetje zaposlene delavce in da so osnovna sredstva namenjena opravljanju osnovne dejavnosti.
Podrobnejša pojasnila so na voljo na spletni strani FURS: http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/mednarodna_izmenjava/fatca/
SISBIZ je informacijski sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov. Članom sistema omogoča dostop do individualiziranih podatkov o zadolženosti posameznega poslovnega subjekta. Vzpostavljen je z namenom učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje in preprečevanje prekomerne zadolženosti poslovnih subjektov. Podatki iz sistema SISBIZ so zgolj dodatna informacija pri ugotavljanju zadolženosti in kreditne sposobnosti poslovnih subjektov. Upravljalec sistema je Banka Slovenije.
SISBON je sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb. Vzpostavljen je z namenom učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje in preprečevanje prekomerne zadolženosti fizičnih oseb. Podatki iz sistema SISBON so zgolj dodatna informacija pri ugotavljanju zadolženosti in kreditne sposobnosti fizičnih oseb. Upravljalec sistema je Banka Slovenije.
Več o SISBON
Da. Vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja in Direktive Sveta 2014/107/EU sta bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).
Z uvedbo te zakonodaje je banka dolžna Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) sporočati informacije o finančnih računih nerezidentov. V ta namen mora banka od strank, pridobiti predpisane podatke, med drugim tudi podatek o rezidentstvu stranke za davčne namene in njeni davčni številki. Te podatke sporoči stranka banki na posebnem obrazcu – samopotrdilu. FURS predpisane informacije o finančnih računih letno sporoča pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene.
Da. Vse banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove
Iz samopotrdila mora biti razvidna država rezidentstva za davčne namene. V večini primerov je posameznik rezident ene države. Načeloma se država rezidentstva za davčne namene s strani pristojnega finančnega organa določa po nacionalnih predpisih posamezne države in ne zgolj zato, ker stranka tam dosega dohodke.
Rezidentstvo za davčne namene je v davčnih predpisih držav običajno opredeljeno na podlagi določenih osnovnih kriterijev. Posameznik je rezident v tisti državi, v kateri:
Kadar izpolnjuje navedene pogoje v več državah hkrati, se lahko šteje tudi za rezidenta dveh ali več držav.
Pri pravnih osebah oziroma subjektih je načeloma vezni element, ki določa davčno rezidentstvo, sedež Subjekta ali sedež uprave Subjekta ali drug podoben kriterij.
V primeru dvoma, za rezidenta katere države se štejete, se navedeta obe rezidentstvi ali več rezidentstev za davčne namene, kar pomeni, da se bodo podatki pošiljali v vse navedene države. Po naknadni razrešitvi potencialne dileme glede dvojnega rezidentstva, ki jo morate opraviti pri pristojnem davčnem organu, se predloži novo samopotrdilo zaradi spremenjenih okoliščin.
Pojasnila o pravilih določanja davčnega rezidentstva v posameznih državah so objavljena na spletni strani OECD: http://www.oecd.org/tax/automatic-exchange/crs-implementation-and-assistance/tax-residency/
Primeroma se šteje kot ustrezno dokazilo o statusu rezidentstva potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, volilna karta, potrdilo o prebivališču ipd.; dokument davčnega organa – davčna odločba ali potrdilo o rezidentstvu za davčne namene idr.
Trenutni naslov prebivališča, ki ga ima banka v svojih evidencah, mora biti enak naslovu v dokaznih listinah navedenih predhodno oziroma mora biti enak naslovu v najnovejših dokumentih, ki jih izda pooblaščeni državni organ ali gospodarska javna služba (tudi računi za vodo, elektriko, telefon, izdani preko komunalnih podjetij, če vsebujejo naslov prebivališča). Enako velja tudi glede upoštevanja dovoljenja za začasno/stalno prebivanje kot ustrezne listine.
Da. Posameznik, ki ima trenutno prebivališče (začasni naslov) prijavljeno v Sloveniji in razpolaga z odločbo FURS o davčnem rezidentstvu Slovenije, pri čemer se na samopotrdilu izreče za slovenskega davčnega rezidenta, se za namene poročanja obravnava kot rezidenta Slovenije in ga ni potrebno obravnavati hkrati kot rezidenta države, ki je navedena kot država stalnega bivanja na dokumentu.
Med zgoraj navedene dokumente ne sodi Potrdilo o prijavi začasnega prebivališča v Sloveniji.
»Obvladujoča oseba« pomeni fizično osebo, ki opravlja nadzor nad pravno osebo oziroma subjektom. Izraz ustreza izrazu dejanski lastnik, določen po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
»Nadzor« nad subjektom je običajno izveden preko fizične osebe, ki ima v subjektu obvladujoči lastniški delež (običajno na podlagi določenega številčnega praga npr. 25%). V primeru, ko nobena fizična oseba nima nadzora nad subjektom preko lastniškega deleža, se obvladujoča oseba ugotavlja preko drugih sredstev. Za obvladujočo osebo se tako šteje fizična oseba, ki je na položaju upravljalca Subjekta (npr. direktorji in drugi, ki imajo pooblastilo za vodenje subjekta).
Kot pasivne dohodke je mogoče opredeliti naslednje dohodke:
V zvezi z ugotavljanjem sredstev, ki ustvarjajo pasivni dohodek, je treba upoštevati, da se za takšna sredstva ne štejejo samo sredstva, ki dejansko ustvarjajo pasivni dohodek, temveč tudi sredstva, iz katerih bi pasivni dohodek lahko nastajal. Vrednost sredstev se določi na podlagi poštene vrednosti ali knjigovodske vrednosti, kot izhaja iz bilance stanja.
Banka potrdi sprejemljivost samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih pridobi v okviru postopka odpiranja računa, vključno z dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanja strank ter na podlagi podatkov, ki so javno dostopni.
Hvala.