Vlagatelj naj pred nakupom preveri:
Vlagatelj naj preveri velikost in starost izdaje - manjša in starejša je izdaja, slabša je likvidnost. V nasprotju z delnicami je likvidnost pri obveznicah na splošno nižja, slednje pa je opazno pri višjem razmiku med nakupnim in prodajnim tečajem, kar posredno tudi viša stroške trgovanja. Celotni posredni in neposredni stroški so navadno višji pri nižjih zneskih (denimo nižjih od 10.000 evrov), pogosto pa je pri nakupu in prodaji določen najnižji možen znesek nakupa 10.000 evrov ali več.
Prek bonitetne ocene za izdano obveznico (v kolikor obstaja) lahko vlagatelj dobi prvo oceno o kreditnem tveganju. Vlagatelj naj nato naredi še poglobljeno kreditno analizo in preveri, ali pričakovana donosnost do dospetja upravičuje tveganja.
Prek trajanja lahko ugotovimo, kako bo sprememba splošnih obrestnih mer vplivala na tečaj obveznice. Če vlagatelj pričakuje višje obrestne mere v prihodnosti, potem naj kupi obveznice s krajšim trajanjem, in obratno.
Vlagatelj naj v lasten portfelj vključi vsaj 10 obveznic različnih izdajateljev, s čimer zniža nesistematično tveganje.
V kolikor bi na vrhu evropske dolžniške krize tvegali in kupili grške dolgoročne državne obveznice, bi do danes svojo prvotno naložbo povečali za šestkrat. Z naložbo v primerljive nemške državne obveznice pa bi nekaj malega celo izgubili. Kaj se je zgodilo v Grčiji in kaj koristnega lahko vlagatelji izluščimo iz grške zgodbe?
Potencialno visoko donosna naložba je tista, pri kateri so pričakovanja izrazito nizka.
... so besedne zveze, ki ne navdajajo z željo po vlaganju. V negotovem, živčnem in paničnem okolju se vlagatelji prestrašijo in čustveno odzovejo. Prodajajo tvegane naložbe in se umikajo v varna zavetja. Strah, pesimizem in panika skoraj brez izjeme sovpadajo tudi z nizkimi pričakovanji in posledično ugodnimi vrednotenji tveganih naložb na eni strani ter visoko ceno varnosti (npr. nemške državne obveznice) na drugi strani. Potrpežljiv vlagatelj, ki išče naložbe, katerih cena izraža (pre)nizka pričakovanja glede prihodnosti, jih bo verjetno prej našel v obdobju in/ali regiji, prežeti z besednimi zvezami iz naslova. Nizka pričakovanja je namreč tudi pri vlaganju precej lažje preseči kot pa visoka.
Grško gospodarstvo je od leta 2008 dalje v globoki recesiji, ima 27,5-odstotno* stopnjo brezposelnosti ter je sinonim za evropsko državno dolžniško krizo. Grška država dolgov tudi ni v celoti poplačala, njena zadolženost je kljub izvedenemu polovičnemu odpisu dela dolga (le zasebnim upnikom) s prek 170 % BDP še vedno z naskokom najvišja v Evropski uniji. Kako to, da so obveznice te iste države ene od najbolj donosnih naložb zadnjih dveh let?
Pričakovanja glede kreditne sposobnosti grške države so se skozi zaostrovanje evropske dolžniške krize od 2008 do sredine 2012 zgolj nižala. Od sredine 2012 dalje je grška državna kreditna sposobnost presegla vsa pričakovanja in aprila letos se je Grčiji prvič po štirih letih spet uspelo zadolžiti na mednarodnem kapitalskem trgu.** Grčija sicer še vedno plačuje najvišje obrestne mere med vsemi članicami evroobmočja. A če so na sredini 2012 vlagatelji za nakup 10-letne obveznice (seveda na sekundarnem trgu) zahtevali 30-odstotno letno donosnost do dospetja in danes zahtevajo "le" 6 %, potem se je očitno nekaj spremenilo:
Grško gospodarstvo se prebuja:
Izredno nizke obrestne mere razvitega sveta in konec evropske dolžniške krize:
V zadnjih dveh letih izredno donosne grške dolgoročne državne obveznice si je vredno vtisniti v dolgoročen spomin. V naslednji krizi z globokim vplivom na globalni kapitalski trg bomo s tem lažje ohranili mirno kri in izvedli vsebinsko strokovno analizo brez strahu, panike in živčnosti. Varnost včasih stane preveč.
* Po stanju na dan 31.12. 2013; vir: Eurostat.
** Grčija je 10. 4. 2014 izdala petletno obveznico po obrestni meri 4,95 % letno. Zanimanje mednarodnih vlagateljev je za 8-krat preseglo prvotno ponujeno količino obveznic.
julij, 2014