Varčevanje: koliko v resnici vpliva na subvencije?

Danes se veliko staršev odloča za dvig denarja z bančnih računov, saj ta vplivajo pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja plačila vrtca. Je to mit ali resnica? Ko govorimo o finančnem stanju mlade družine, ima strah velike oči, zato se danes starši tudi brez izračunov in utemeljenih razlogov odločajo za dvig denarja z bančnih računov. Poglejte izračun.

Prihranki namreč igrajo vlogo pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanja plačila vrtca, a ta ni takšna, kot si marsikdo predstavlja. Prav tako se prestrašeni starši ne zavedajo, da so doma hranjena sredstva izpostavljena nevarnosti (rop, požar, poplava), še bolj problematično pa je, da ne varčujejo.

V življenju mlade družine, ki se sooča s takimi pomisleki in dobronamernimi nasveti znancev in družine, je že tako mnogo vprašanj in negotovosti, zato hitro zmanjka časa, da bi take nasvete podrobno raziskali. Poglejmo, kaj bi ugotovili, če bi imeli več informacij.

Kateri dohodki in premoženje se upoštevajo? In kako vplivajo?

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanja plačila vrtca se upoštevajo:

• Dohodki: ki ste jih prejeli v preteklem koledarskem letu, in sicer kot neto razpoložljivi dohodek na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.
• Premoženje: nepremičnine, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.

Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanje plačila vrtca upošteva tako, da se dohodkom družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge od 1 do 2 let, za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Po podatkih Banke Slovenije je ta obrestna mera 0,96-odstotna. Leta 2015 je obrestna mera znašala 1,90 odstotka, še leto prej pa 3,46 odstotka. Ker pa obrestne mere padajo, bo ta za vloge oddane v letu 2017 še nižja.

Kaj je odločilno?

Pri pravicah na letni ravni, kot so otroški dodatek, državna štipendija in znižanje plačila vrtca, je za odmero odločilna dohodninska odločba iz minulega leta, torej dohodki. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne neto plače vseh zaposlenih v Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve (povprečna mesečna neto plača je leta 2015 znašala 1.013 evrov). Enako velja za državne štipendije in znižanje plačila vrtca.

Primer izračuna za štiričlansko družino

Štiričlanska družina ima 24 tisoč evrov neto prihodkov in privarčevanih 7 tisoč evrov na varčevalnem računu pri NLB in 3 tisoč v NLB Skladih, skupaj torej 10.000 evrov premoženja.

Pri premoženju v višini 10 tisoč evrov se na podlagi obrestne mere Banke Slovenije izračuna fiktivni znesek 96 evrov na leto. Pri družini, ki ima letni dohodek 24 tisoč evrov in 10 tisoč evrov prihrankov, premoženje poveča dohodek (osnovo) za odmero pravic na 24.096 evrov.

Izračunan povprečni mesečni dohodek na osebo je torej 502 €. Tega dobimo, če letni družinski dohodek delimo z 12 meseci in nato še s 4 osebami.

S tem dohodkom je družina pri otroškem dodatku in subvenciji vrtca uvrščena v 5. dohodkovni razred, pri državni štipendiji pa v 4. 

februar, 2017

* Pri premoženju v višini 10.000 € se na podlagi obrestne mere Banke Slovenije izračuna fiktivni znesek 96 evrov (10.000*0,96 %) na leto. Pri družini, ki ima letni dohodek 24.000 € in 10.000 € prihrankov, premoženje poveča dohodek (osnovo) za odmero pravic na 24.096 evrov.

Opozorilo: pri pripravi članka so upoštevana določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/2010 s spremembami) in Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF (Uradni list RS, št. 40/2012 s spremembami) zgolj v delu, za katerega smo ocenili, da je potreben za razjasnitev vprašanja, v kakšni meri vplivajo prihodki iz naslova obresti na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Uvrstitev v posamični dohodkovni razred, ki posledično vpliva na višino zneskov, do katerih je upravičen prejemnik plačil, je odvisen tudi od drugih dohodkov, prejemkov in premoženja, ki se upošteva pri izračunu, glede na zgoraj navedene predpise. Zato je zgornji zapis samo informativne narave in ne more biti podlaga za odločitev ali celovito presojo položaja posameznika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Za podrobnejšo analizo v vsakem konkretnem primeru in za sprejem odločitev, predlagamo, da predhodno poiščete nasvet strokovnjaka.