Pogosta vprašanja - Zakonodaja

PSD2

Cilj Payment Service Directive 2 oziroma Direktive o plačilnih storitvah 2 je zagotoviti izboljšati zaščito potrošnikov (pred goljufijami, možnimi zlorabami in drugimi incidenti z dodatnimi varnostnimi zahtevami), spodbujati inovativnost in konkurenčnost. Uvaja dve ključni novosti: storitev zagotavljanja informacij o računih (AIS) in storitev odreditve plačil (PIS). Več informacij o PSD2 je na voljo v video predstavitvi Združenja bank Slovenije.

To je spletna storitev, ki se izvaja v skladu s prejetim soglasjem imetnika računa. Namen te storitve je, da lahko imetnik računa z enega mesta ureja vse osebne finance, ne glede na to, pri kateri banki ima odprte račune. Storitev je na voljo za račune, ki so dostopni prek interneta. Omogočajo pa t.i. AISP (Account Information Service Provider) – tretji ponudniki, ki morajo delovati v skladu z direktivo PSD2 in pridobiti licenco pristojnega nacionalnega organa.

To je storitev, ki imetniku računa omogoča odreditev plačilnega naloga na njegovo zahtevo prek spleta. Gre za spletno storitev v zvezi s plačilnim računom, odprtim pri drugem ponudniku plačilnih storitev in dostopnim prek interneta. Omogočajo jo t.i. PISP (Payment Initiation Service Provider) -  tretji ponudniki, ki morajo delovati v skladu z direktivo PSD2 in pridobiti licenco pristojnega nacionalnega organa.

Third-Party Provider oziroma tretji ponudnik storitev so lahko različne plačilne institucije, vključno z AISP-ji in PISP-ji, ki morajo delovati skladno z Direktivo PSD2.

NLB Odprte storitve so storitve, ki so na voljo razvijalcem oziroma tretjim ponudnikom storitev (TPP) z ustrezno licenco za izvajanje storitev v Evropski uniji v obliki programskih vmesnikov (API). Na portalu so na voljo osnovne informacije za razvijalce, slovarček izrazov in dokumentacija o APIj-ih.

Application Program Interface oziroma aplikacijski programski vmesnik je množica rutin, protokolov in orodij za izgradnjo programske opreme in aplikacij.

Strong Customer Authentication oziroma močna prepoznava (avtentikacija) strank je prepoznava z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastništva (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani na tak način, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo.

Dostop do vaših računov v NLB lahko omogočite tretjim spletnim mestom ali aplikacijam. To so spletna mesta ali aplikacije, ki niso v lasti NLB d.d. in jih zagotavljajo ponudniki storitev z ustrezno licenco za izvajanje storitev v Evropski uniji. Na podlagi direktive PSD2 so to storitve odreditve plačila in zagotavljanja informacij o računih.

Dostop lahko omogočite do računov, do katerih dostopate z NLB Klikom z Generatorjem enkratnih gesel OTP (t.i. Soft Token), mobilno banko Klikin in KlikPro.

Če boste tretjem spletnem mestu ali aplikaciji dali soglasje za dostop do računa, boste preusmerjeni  na bančno spletno mesto, dostopno prek varne povezave. Prijavite z uporabniškim imenom za vstop v NLB Klik z OTP dostopom. V primeru, da uporabljate zgolj Klikin ali Klikpro je to uporabniško ime sporočeno ob aktivaciji storitve.  Po vpisu uporabniškega imena vnesete še enkratno geslo OTP, ki ga generirate prek aplikacije Klikin (za dostop do osebnih računov) ali Klikpro (za dostop do poslovnih računov). Po prijavi boste prejeli v pregled, do katerih informacij želi dostopati tretje spletno mesto ali aplikacija in do kdaj. Ko boste korak potrdili, boste takoj preusmerjeni nazaj na spletno mesto.

Po izteku veljavnosti soglasja, boste prej opisane korake ponovili.

.

Če boste 5 krat vnesli napačno geslo, vam bomo zaradi vaše varnosti onemogočili Dostop do računa prek tretjih ponudnikov. Če ste geslo pozabili ali pa ga vsaj 5 krat vnesli napačno, lahko zahtevek Dostop do računa tretjim spletnim mestom ali aplikacijam (odprte-storitve-uporabniki.nlb.si) oddate NLB Video klica, NLB Klika in v poslovalnici.

Jamstvo za vloge

Zajamčena vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 EUR, je skupno stanje terjatev, ki jih ima imetnik/vlagatelj vloge (fizična oseba, fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje) do posamične banke ali hranilnice in izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja in jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami.

Vloge v banki so zaščitene s Sistemom za jamstvo vlog v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (uradni list RS, št. 27/2116).

Jamstvo vlog je namenjeno zaščiti vlagateljev, ki nimajo potrebnih znanj in informacij za presojo o tem, komu zaupati svoje prihranke. Če vloge v bankah ne bi bile zajamčene, bi nezmožnost izplačila ob morebitnem stečaju banke, povzročila padec zaupanja v bančni in ekonomski sistem države. Zato je pomembno, da se v vsaki državi z zakonom opredeli kdo, kdaj in kje je upravičen do uveljavljanja jamstva za svoje vloge v bankah in hranilnicah.

Ne, zajamčene so le vloge na podlagi:

  • pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
  • hranilne vloge in
  • denarnega depozita

Banke, hranilnice in podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav so dolžne na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.

Banke, ki so vključene v sistem jamstva v Republiki Sloveniji imajo nalepko "Banka Slovenije: Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev". Podružnice bank držav članic zadevne nalepke nimajo, ker so dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pridobile v matični državi.

Pozor: Nalepka z napisom "Menjalnica izpolnjuje pogoje za menjalniško poslovanje, Banka Slovenije" ni tista, ki bi jamčila za izplačilo vlog. Ta nalepka pomeni le, da ima menjalnica dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov. Menjalnice sicer ne smejo sprejemati vlog (depozitov) od javnosti (35. člen v povezavi z 8. členom Zakona o bančništvu).

Do jamstva niso upravičene vloge naslednjih vlagateljev:

  • vloge, ki se glasijo na prinosnika, vključno z vlogami, za katere banka do presečnega datuma za izračun jamstva, ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev,
  • vloge bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
  • vloge zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
  • vloge kolektivnih naložbenih podjemov; vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa (ne obravnavajo se kot skupni ali skrbniški računi za neposredne upravičence),
  • vloge pokojninskih skladov in pokojninskih družb (ne obravnavajo se kot skupni ali skrbniški računi za neposredne upravičence),
  • vloge držav in centralnih bank ter vloge subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki  državnega proračuna;
  • vloge lokalnih skupnosti in vloge neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti.

Podrobnejše informacije so na voljo v NLB Poslovalnici in na spletni strani Banke Slovenije:
https://www.bsi.si/financna-stabilnost/jamstvo-za-vloge-v-bankah.

V prostorih bank in hranilnic je objavljena tudi osnovna informacija o jamstvu za vloge Obvestilo Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije.

Kontaktni naslov za informacije v zvezi z jamstvom za vloge je: Banka Slovenije, Slovenska 35, SI-1505 Ljubljana, tel. št. +386 1 47 19 000, email: resolution@bsi.si.

FATCA

Strankam, fizičnim osebam, pravnim osebam in zasebnikom, pri katerih smo ob pregledu podatkov o računu ugotovili katerega od ameriških pokazateljev, smo poslali pismo, v katerem smo jim pojasnili uvedbo ureditve FATCA za potencialne ameriške davčne zavezance. Hkrati smo jih prosili za dodatne informacije in dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče potrditi ali ovreči predpostavljeno zavezanost ameriški davčni zakonodaji.

Če se ne uvrščate med ameriške davčne zavezance, vas prosimo, da banki predložite ustrezna dokazila:

  • potrdilo, da niste niti ameriški državljan niti ameriški rezident, za davčne namene na obrazcu IRS W-8BEN;
  • k obrazcu W-8BEN je treba predložiti glede na posamezen pokazatelj še dodatna dokazila, in sicer:
  • Če imate ameriški pokazatelj kraj rojstva v državah s seznama, navedenih pri vprašanju »Ali so med ameriške davčne zavezance uvrščeni le državljani ZDA?«, morate za dokazovanje, da niste ameriški davčni zavezanec, predložiti naslednja dokazila:
    • neameriški potni list oz. drug osebni dokument, ki se uporablja za identifikacijo komitentov in ga je izdal državni organ ter na podlagi katerega je razvidno, da niste državljan ZDA;

in

  • kopijo potrdila o izgubi državljanstva, ali
  • pisno, sprejemljivo razlago, zakaj:
    • nimate potrdila o izgubi državljanstva oz.
    • niste pridobili ameriškega državljanstva z rojstvom (kdor koli je rojen v ZDA, samodejno pridobi ameriško državljanstvo).
  • Če imate ameriški pokazatelj trenuten poštni naslov ali naslov stalnega bivališča ali več ameriških telefonskih številk v državah s seznama, morate za dokazovanje, da niste ameriški davčni zavezanec, predložiti še:
    • neameriški potni list oz. drug osebni dokument, ki se uporablja za identifikacijo komitentov in ga je izdal državni organ ter na podlagi katerega je razvidno, da niste državljan ZDA.
  • Če imate ameriški pokazatelj veljavno splošno pooblastilo ali pooblastilo za podpisovanje, dano osebi z ameriškim naslovom, ali eno oz. več ameriških telefonskih številk v državah s seznama, morate za dokazovanje, da niste ameriški davčni zavezanec, predložiti še:
  • druga dokumentirana dokazila, da imate neameriški status.

 

 

 

Če pregled podatkov stranke pokaže katerega od navedenih podatkov, je račun take stranke samodejno uvrščen med račune, o katerih mora banka poročati, dokler imetnik ne predloži ustreznih dokazil o tem, da se ne uvršča med zavezance ameriške davčne zakonodaje. Za stranko fizično osebo se upoštevajo naslednji pokazatelji:

  • ameriško državljanstvo ali rezidentstvo;
  • ameriški kraj rojstva;
  • ameriški naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
  • ameriška telefonska številka;
  • veljavno splošno pooblastilo za zastopanje ali pooblastilo za podpisovanje, dano osebi z naslovom v ZDA;
  • oseba ima v finančni ustanovi trajni nalog za prenos sredstev na račun, ki se vodi v ZDA;
  • naslov »in-care-of« ali »hold mail«, ki je edini razpoložljivi naslov osebe.

Da. Vse banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove v Sloveniji morajo izpolnjevati obveznosti, ki jih nalaga meddržavni sporazum IGA in s tem tudi ureditev FATCA, vendar se te lahko razlikujejo v svojem pristopu pri izvajanju ureditve FATCA.

Na podlagi podpisanega sporazuma, ki vsem finančnim ustanovam nalaga izvajanje določil ureditve davčne skladnosti FATCA, je NLB dolžna pridobiti potrebno dokumentacijo od imetnikov računov, ki imajo ameriške pokazatelje. Na podlagi dokumentacije, ki jo predloži komitent, bo NLB o takem računu poročala oz. ga bo izvzela iz poročanja Finančni upravi Republike Slovenije, ki bo nato poročala ameriški davčni upravi (IRS). Prejmete lahko več kot en zahtevek za predložitev dokazil, če imate več poslovnih razmerij z različnimi članicami NLB Skupine. Zato je pomembno, da se odzovete na vse prošnje, tudi če menite, da ste zahtevane informacije že predložili.

Ker je Republika Slovenija z ZDA podpisala meddržavni sporazum, so te zahteve postale tudi del domače zakonodaje, ki jih morajo vse finančne ustanove, tako tudi NLB, pri svojem poslovanju upoštevati in spoštovati. 

Za finančne ustanove, ki teh določb ne bodo upoštevale, bo veljal 30-odstotni davčni odtegljaj za vsa prejeta plačila iz ZDA, ne glede na to, ali bo prejemnik plačila finančna ustanova sama ali bodo prejemniki plačila njene stranke.

Sporazum IGA dopolnjuje že obstoječo ureditev sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZDA na področju izogibanja dvojnega obdavčevanja dohodkov in izmenjave davčnih informacij (Konvencija med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO), dosegljiva na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=200127).

Po sporazumu IGA bodo finančne ustanove v Sloveniji dolžne poročati informacije o strankah, ki bodo opredeljene kot ameriški davčni zavezanci, slovenskim davčnim organom (FURS), ti pa bodo te informacije sporočali ameriški davčni upravi – Uradu za notranje prihodke ZDA (angl. IRS – Internal Revenue Service).

Identifikacija in opredelitev strank kot ameriških davčnih zavezancev

Ameriška davčna pravila opredeljujejo kot ameriške davčne zavezance osebe, ki so:

  1. ameriški državljani, ne glede na to, kje na svetu prebivajo;
  2. ameriški davčni rezidenti, ki so lahko tudi državljani drugih držav, denimo Slovenije, vendar zaradi rojstnega kraja, bivanja in delovanja v ZDA pridobijo status ameriškega davčnega zavezanca.

Pravila v zvezi z dokumentiranjem identitete oseb so za slovenske finančne ustanove podrobneje določena v Prilogi 1 k Sporazumu IGA. Postopek skrbnega pregleda oz. identificiranja oseb temelji na predpostavki, da so vse osebe ameriški davčni zavezanci, če ne dokažejo drugače.

Za identifikacijo oseb so opredeljeni določeni pokazatelji, ki kažejo možnost, da je oseba (fizična ali pravna oseba) ameriški davčni zavezanec.

Finančne ustanove so dolžne pri fizičnih osebah upoštevati naslednje pokazatelje:

  • ameriško državljanstvo ali rezidentstvo;
  • ameriški kraj rojstva;
  • ameriški naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
  • ameriška telefonska številka;
  • veljavno splošno pooblastilo za zastopanje ali pooblastilo za podpisovanje, dano osebi z naslovom v ZDA;
  • oseba ima v finančni ustanovi trajni nalog za prenos sredstev na račun, ki se vodi v ZDA;
  • naslov »in-care-of« ali »hold mail«, ki je edini razpoložljivi naslov osebe.

Pri pravnih osebah so finančne ustanove dolžne upoštevati naslednje pokazatelje:

  • ameriški kraj ustanovitve ali organizacije;
  • ameriški naslov;
  • ameriška obvladujoča oseba.

Če ni nobenega pokazatelja, se oseba šteje kot neameriška oseba, za katero ne velja obveznost poročanja po ureditvi FATCA. Če pa obstaja kateri od pokazateljev, je treba z ustrezno dokumentacijo potrditi ali ovreči predpostavljeni status osebe kot ameriškega davčnega zavezanca.

Slovenske finančne ustanove ne smejo izvajati pravnega in davčnega svetovanja v zvezi z ameriško davčno ureditvijo ali ponujati storitev v zvezi z urejanjem davčnih obveznosti oseb v Združenih državah Amerike.

Dodatne informacije lahko dobite na spletnih straneh ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx

in na strani Ministrstva za finance RS, uradni list – mednarodne pogodbe http://www.uradni-list.si/_pdf/2014/Mp/m2014049.pdf#!/m2014049-pdf.

Ameriška davčna pravila kot ameriške davčne zavezance opredeljujejo osebe, ki so:

  • ameriški državljani, ne glede na to, kje prebivajo;
  • ameriški davčni rezidenti, ki so lahko tudi državljani drugih držav, denimo Slovenije, vendar se zaradi rojstnega kraja, bivanja in delovanja v ZDA štejejo za ameriške davčne zavezance. 

Za ameriške davčne zavezance se pod enakimi pravili štejejo rezidenti naslednjih držav: Ameriška Samoa, Guam, Zveza Severni Marianski otoki, Zveza Portoriko ali Deviški otoki ZDA.

Kot potencialni ameriški davčni zavezanci so upoštevane tudi osebe, ki imajo tako imenovane ameriške pokazatelje (podrobneje so ti pokazatelji opredeljeni pod vprašanjem; Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka fizična oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec? za fizične osebe ter; Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka pravna oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec? za pravne osebe in zasebnike.

Za več informacij o ureditvi FATCA obiščite spletno stran ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx, ali se obrnite na davčne strokovnjake.

 

 

Sprejet meddržavni sporazum IGA in uveljavljena ureditev FATCA vplivata na ameriške davčne zavezance. Banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove v državah s sklenjenim meddržavnim sporazumom so obvezane na podlagi razpoložljivih podatkov identificirati svoje stranke, ki bi bile lahko potencialni ameriški davčni zavezanci. 

NLB se je na svoje stranke, pri katerih je pregled njihovih podatkov v bančnih evidencah pokazal možnost, da bi bila stranka lahko ameriški davčni zavezanec, obrnila s pismom in jih seznanila z zahtevami ureditve FATCA. Hkrati je banka stranke zaprosila za dodatno dokumentacijo, na podlagi katere bo bodisi vključena med zavezance ureditve FATCA bodisi med stranke, za katere ureditev FATCA ne velja. 

Podrobneje so podatki, na podlagi katerih obstaja možnost, da je stranka ameriški davčni zavezanec, navedeni v odgovorih k vprašanjem »Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka fizična oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec?«, »Kateri podatki se upoštevajo kot pokazatelji, da bi lahko bila stranka pravna oseba možni/potencialni ameriški davčni zavezanec?« in »Kakšna pravila ravnanja do strank izhajajo iz sprejetega meddržavnega sporazuma?«. 

Pri vprašanjih »Kaj lahko storite kot fizična oseba, če menite, da se kljub podatkom, ki jih vodimo za vas, ne uvrščate med ameriške davčne zavezance?« in »Kaj lahko storite kot pravna oseba ali zasebnik, če menite, da se poslovni subjekt kljub ameriškim pokazateljem, ki jih vodimo zanj, ne uvršča med ameriške davčne zavezance?« je navedena tudi zahtevana dokumentacija, na podlagi katere bo stranka lahko dokazala ne/zavezanost ameriški davčni zakonodaji. Za več informacij o zakonodaji FATCA obiščite spletne strani ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx

in Ministrstva za finance RS, uradni list – mednarodne pogodbe http://www.uradni-list.si/_pdf/2014/Mp/m2014049.pdf#!/m2014049-pdf oz. se obrnite na davčne svetovalce.

 

Izvajanje zahtev iz podpisanega meddržavnega sporazuma se bo začelo s 1. julijem 2014, prvo poročanje davčnim organom pa je predvideno v letu 2015 za leto 2014.

Skladno z ureditvijo FATCA je morala NLB:

  • pregledati vsa poslovna razmerja (račune, depozite itd.), odprta do 30. junija 2014;
  • od strank, pri katerih bo ugotovljena možna zavezanost ameriški davčni zakonodaji, zahtevati dodatno dokumentacijo, s katero bo stranka dokazala, da je oz. ni ameriški davčni zavezanec;
  • poročati davčnemu uradu Republike Slovenije (ta pa jih predloži davčnemu uradu ZDA – IRS) informacije o imetnikih računov, za katere bo na podlagi danih meril in pridobljene dokumentacije ugotovila, da se uvrščajo med ameriške davčne zavezance, in o imetnikih računov z ameriškimi pokazatelji, ki ne bodo zagotovili ustreznih dokazil, da se ne uvrščajo med ameriške davčne zavezance.

Več o FATCA

  • Ameriški kraj ustanovitve ali registracije poslovnega subjekta;
  • ameriški naslov poslovnega subjekta;
  • ameriška obvladujoča oseba. 

Za fizično osebo kot obvladujočo osebo pravne osebe se upoštevajo naslednji podatki, ki kažejo, da je obvladujoča oseba potencialni ameriški davčni zavezanec: 

  • ameriško državljanstvo ali rezidentstvo;
  • ameriški kraj rojstva;
  • ameriški naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
  • ameriška telefonska številka.

FATCA ne nadomešča obstoječih davčnih pravil, lahko pa pomeni dodatne zahteve v zvezi z vašimi računi v Sloveniji, če obstaja možnost, da je stranka potencialni ameriški davčni zavezanec.

Če ste uvrščeni med ameriške davčne zavezance, vas prosimo, da v svoji NLB Poslovalnici sporočite svojo ameriško davčno številko (TIN) na obrazcu W-9. Obrazec je objavljen na spletnih straneh ameriške davčne uprave http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx

Za fizične osebe mora banka predložila naslednje podatke:

  • ime in priimek, naslov in ameriško davčno številko (TIN);
  • številko bančnega računa fizične osebe;
  • stanje sredstev na računu in dohodke na računu fizične osebe.

Za pravne osebe bo banka predložila naslednje podatke:

  • naziv, naslov in ameriško davčno številko (TIN);
  • obvladujoče osebe:
    • ime in priimek, naslov in ameriško davčno številko (TIN);
  • številko bančnega računa pravne osebe;
  • stanje sredstev na računu in dohodke na računu pravne osebe.

Strankam, pravnim osebam in zasebnikom, pri katerih smo ob pregledu podatkov o računu ugotovili katerega od ameriških pokazateljev, smo poslali pismo, v katerem smo jim pojasnili uvedbo ureditve FATCA za potencialne ameriške davčne zavezance. Hkrati smo jih prosili za dodatne informacije in dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče potrditi ali ovreči predpostavljeno zavezanost ameriški davčni zakonodaji.

Če smo ob pregledu podatkov za vaš račun ugotovili ameriške pokazatelje, vendar se ne uvrščate med zavezance ureditve FATCA, vas prosimo, da banki predložite ustrezna dokazila:

  • Če niste ameriška pravna oseba, predložite samopotrdilo na obrazcu W-8BEN-E ali morebitni drugi enakovredni dokument.
  • Za obvladujoče osebe z ameriškimi pokazatelji, ki dokazujejo, da niso ameriški davčni zavezanci – poleg obrazca je treba predložiti tudi veljaven osebni dokument, ki ga je izdal pooblaščen državni organ, iz katerega nedvoumno izhaja, da niste ameriški državljan; ali kopijo potrdila o izgubi ameriškega državljanstva, če ste rojeni na ozemlju ZDA. Podrobnejše so dokazila za obvladujoče osebe navedena pri odgovoru na vprašanje »Kaj lahko storite kot fizična oseba, če menite, da se kljub podatkom, ki jih vodimo za vas, ne uvrščate med ameriške davčne zavezance?«.

Če so obvladujoče osebe ameriški davčni zavezanci, lahko pravna oseba ali zasebnik z obrazcem ali drugo ustrezno dokumentacijo dokaže, da je »aktivna« pravna oseba. Pri tem se upošteva, da je vsaj 50 % dohodkov doseženih iz prodaje, da ima podjetje zaposlene delavce in da so osnovna sredstva namenjena opravljanju osnovne dejavnosti. Podrobnejša pojasnila so na voljo na spletni strani FURS: http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/mednarodna_izmenjava/fatca/

 

Izvajanje zahtev iz podpisanega meddržavnega sporazuma se je začelo s 1. julijem 2014, prvo poročanje davčnim organom pa je predvideno bilo izvedeno v letu 2015 za leto 2014.

Ureditev FATCA je uveljavljena z meddržavnim sporazumom IGA in velja do prekinitve ali spremembe tega sporazuma. To pomeni, da je NLB dolžna spremljati vse podatke o obstoječih in na novo odprtih računih, ki se na podlagi meril uvrščajo med ameriške račune, zagotavljati podatke za poročanje in od strank pridobivati ustrezna dokazila.

Skladno s podpisanim meddržavnim sporazumom IGA se finančne ustanove v Sloveniji obravnavajo kot finančne ustanove poročevalke (angl. Reporting Slovenian Financial Institutions) ter so zavezane pridobiti in letno poročati informacije o:

  • ameriških imetnikih računov in imetnikih neskladnih računov (angl. Recalctirant account holders);
  • njihovih stanjih in
  • dohodkih na te račune.

NLB bo za stranke, ki izpolnjujejo merila, poročala naslednje informacije:

 

• ime in priimek/naziv, naslov in ameriško davčno številko (TIN) oz. datum rojstva fizične osebe, če fizična oseba nima TIN;

• številko bančnega računa;

• stanje sredstev na računu in dohodke na njem.

Banka bo informacije o računih strank z ameriškimi pokazatelji:

  • ki se bodo opredelili kot ameriški davčni zavezanci,

in za stranke:

  • ki ne bodo predložile dokazil oz. se opredelile glede davčne zavezanosti,

poročala Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ki bo tako zbrane podatke nato predložila ameriški davčni upravi (IRS).

OECD

Enotni standard poročanja (CRS) je sprejela Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2014 in je tudi sestavni del Direktive Sveta 2014/107/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. To je zahteva za finančne institucije v sodelujočih državah/jurisdikcijah, da zbirajo informacije v zvezi z davčnim statusom svojih strank in davčnemu organu poročajo podatke o predpisanih računih in dohodkih, ki jih imajo tuji davčni rezidenti. Nato lokalni davčni organi avtomatsko izmenjajo te podatke z ustrezno pristojno jurisdikcijo CRS.
To prispeva k boju proti davčnim utajam in zaščiti celovitost davčnih sistemov.

Da. Vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja in Direktive Sveta 2014/107/EU sta bila v slovenski pravni red prenesena z  Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).

Z uvedbo te zakonodaje je banka dolžna Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) sporočati informacije o finančnih računih nerezidentov. V ta namen mora banka od strank, pridobiti predpisane podatke, med drugim tudi podatek o rezidentstvu stranke za davčne namene in njeni davčni številki. Te podatke sporoči stranka banki na posebnem obrazcu – samopotrdilu. FURS predpisane informacije o finančnih računih letno sporoča pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene.

Da. Vse banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove
Samopotrdilo  mora izpolniti vsaka stranka oziroma imetnik računa, ki se poroča, če želi  vzpostaviti poslovno razmerje z banko.
Slovenija je v svojo zakonodajo sprejela t. i. »širši pristop« (wider approach), kar pomeni, da ima banka v zvezi z izvajanjem CRS enake obveznosti pregledovanja in poročanja o svojih imetnikih računov ne glede na državo rezidentstva.
Banka poroča sledeče podatke:
Za fizične osebe
  • ime imetnika računa;
  • naslov;
  • državo (oziroma države) rezidentstva za davčne namene;
  • identifikacijsko številko (številka za davčne namene davčnega zavezanca);
  • datum in kraj rojstva.
Za pravne osebe/subjekte
  • državo (oziroma države) rezidentstva za davčne namene;
  • identifikacijsko številko (številka za davčne namene davčnega zavezanca)
     
Za obvladujoče osebe
  • ime obvladujoče osebe;
  • naslov;
  • državo (oziroma države) rezidentstva za davčne namene;
  • datum in kraj rojstva obvladujoče osebe;
  • identifikacijsko številko obvladujoče osebe (številka za davčne namene) in
  • naziv, naslov, davčno številko ter državo rezidentstva subjekta, v kateri je obvladujoča oseba.
Poleg predhodno navedenih podatkov (ki so na samopotrdilu) se za vse vrste strank poroča še številka računa, stanje na računu ter dohodki na računu.
Pogosta vprašanja so namenjena le splošni seznanitvi o davčnega rezidentstva za stranke in niso namenjena za določitev vašega konkretnega davčnega rezidentstva. V nadaljevanju je sicer zelo na splošno obrazloženo določanje davčnega rezidentstva, vendar vaše davčno rezidentstvo temelji na vaših osebnih okoliščinah. Če niste prepričani o svojem davčnem statusu, se obrnite na davčno upravo ali na davčnega svetovalca. Več informacij o določitvi davčnega rezidentstva najdete na spletnih straneh FURS:
Kot finančna institucija ne smemo dajati davčnih nasvetov. Za več informacij o davčnem rezidentstvu, davčnih ali pravnih posledicah se lahko posvetujte s svojim davčnim svetovalcem ali davčnim organom. To bo odvisno od tega, kje živite in od vaših okoliščin. Prosimo, obrnite se na davčno upravo, davčnega svetovalca ali obiščite spletno stran FURS.
Merila za določanje davčnega rezidentstva se lahko razlikujejo od države do države. Za posameznike lahko davčno rezidentstvo v državi temelji na številnih dejavnikih (lahko velja en ali več), kot so stalno prebivališče, državljanstvo, število dni, ki jih preživite v državi, kraj dela, nastanitev in finančni interesi. Na primer, v velikem številu držav posameznikovo davčno rezidentstvom temelji na številu dni, ko je ostal v državi. Običajno bo posameznik rezident za davčne namene samo v eni državi (državi, v kateri živi). Nekateri posamezniki so lahko davčni rezidenti v več državah.
Pojasnila o pravilih določanja davčnega rezidentstva v posameznih državah so objavljena na spletni strani OECD: http://www.oecd.org/tax/automatic-exchange/crs-implementation-and-assistance/tax-residency/

Iz samopotrdila mora biti razvidna država rezidentstva za davčne namene. V večini primerov je posameznik rezident ene države. Načeloma se država rezidentstva za davčne namene s strani pristojnega finančnega organa določa po nacionalnih predpisih posamezne države in ne zgolj zato, ker stranka tam dosega dohodke.

Rezidentstvo za davčne namene je v davčnih predpisih držav običajno opredeljeno na podlagi določenih osnovnih kriterijev. Posameznik je rezident v tisti državi, v kateri:

  • ima prebivališče (države lahko pri tem pogoju v svojih zakonodajah razlikujejo oz. opredeljujejo več vrst prebivališč, kot je stalno, trenutno, formalno prijavljeno, dejansko itd.),
  • je prisoten več kot 183 dni v davčnem letu ali kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev,
  • ima center življenjskih interesov oz. običajno prebivališče (v državi živi s svojo družino, ima zaposlitev ali druge ekonomske interese v državi ter druge pomembne vezi z državo – zavarovanje, bančni računi, interesne dejavnosti ipd., ki kažejo na to, da je njegov dejanski oz. primarni dom v tej državi).

Kadar izpolnjuje navedene pogoje v več državah hkrati, se lahko šteje tudi za rezidenta dveh ali več držav.

Pri pravnih osebah oziroma subjektih je načeloma vezni element, ki določa davčno rezidentstvo, sedež Subjekta ali sedež uprave Subjekta ali drug podoben kriterij.

V primeru dvoma, za rezidenta katere države se štejete, se navedeta obe rezidentstvi ali več rezidentstev za davčne namene, kar pomeni, da se bodo podatki pošiljali v vse navedene države. Po naknadni razrešitvi potencialne dileme glede dvojnega rezidentstva, ki jo morate opraviti pri pristojnem davčnem organu, se predloži novo samopotrdilo zaradi spremenjenih okoliščin.

Pojasnila o pravilih določanja davčnega rezidentstva v posameznih državah so objavljena na spletni strani OECD: http://www.oecd.org/tax/automatic-exchange/crs-implementation-and-assistance/tax-residency/

V skladu s sistemom CRS moramo pridobiti podatke na samopotrdila od vseh strank, tudi če ste davčni rezident v isti državi, kjer imate svoj račun.
Identifikacijska številka davčnega zavezanca ali TIN je edinstvena kombinacija črk ali številk, ki jih davčni organ države dodeli posamezniku ali subjektu za davčne namene. Za dodatne informacije o TIN, ki velja za vašo državo/jurisdikcijo, obiščite spletno stran OECD;
informacije o strukturi identifikacijske številke (davčne številke) so objavljene na naslednjih spletnih straneh:
Za države, ki niso na seznamu sodelujočih jurisdikcij, pa primeroma navajamo spletne stran bosanske, srbske in kosovske davčne administracije, kjer so objavljene informacije glede izdajanja TIN oz. enakovredne oznake, ki se uporablja za davčne namene:
 
V skladu z zakonom moramo preveriti podatke, ki ste jih navedli na samopotrdilu.
Dodatno mora banka preveriti navedbe na samopotrdilu, če dokumentacija ni skladna z navedbami na samopotrdilu, oziroma če ne vsebuje dovolj informacij, da bi se lahko določil poročevalski status. Praviloma se šteje, da banka ne more potrditi sprejemljivosti samopotrdila brez dodatnih pojasnil, če naslov prebivališča posameznika, ki ga stranka navede na samopotrdilu, ni v isti državi/jurisdikciji, za katero imetnik računa trdi, da je rezident za davčne namene.

Primeroma se šteje kot ustrezno dokazilo o statusu rezidentstva potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, volilna karta, potrdilo o prebivališču ipd.; dokument davčnega organa – davčna odločba ali potrdilo o rezidentstvu za davčne namene idr.

Trenutni naslov prebivališča, ki ga ima banka v svojih evidencah, mora biti enak naslovu v dokaznih listinah navedenih predhodno oziroma mora biti enak naslovu v najnovejših dokumentih, ki jih izda pooblaščeni državni organ ali gospodarska javna služba (tudi računi za vodo, elektriko, telefon, izdani preko komunalnih podjetij, če vsebujejo naslov prebivališča). Enako velja tudi glede upoštevanja dovoljenja za začasno/stalno prebivanje kot ustrezne listine.

Da. Posameznik, ki ima trenutno prebivališče (začasni naslov) prijavljeno v Sloveniji in razpolaga z odločbo FURS o davčnem rezidentstvu Slovenije, pri čemer se na samopotrdilu izreče za slovenskega davčnega rezidenta, se za namene poročanja obravnava kot rezidenta Slovenije in ga ni potrebno obravnavati hkrati kot rezidenta države, ki je navedena kot država stalnega bivanja na dokumentu.

Da. Zakon o dohodnini določa, da se za davčnega rezidenta Slovenije avtomatično šteje oseba, ki ima stalni naslov v Sloveniji.

  • dokumentom za začasno bivanje ali
  • dokumentom za stalno bivanje ali
  • Potrdilom o prijavi prebivanja za državljane EU in EGP ali
  • z odločbo/potrdilom FURS o davčnem rezidentstvu posameznika v Sloveniji in se na samopotrdilu izreče samo za slovenskega davčnega rezidenta, se za namene poročanja obravnava kot rezident samo Slovenije.

Med zgoraj navedene dokumente ne sodi Potrdilo o prijavi začasnega prebivališča v Sloveniji.

»Obvladujoča oseba« pomeni fizično osebo, ki opravlja nadzor nad pravno osebo oziroma subjektom. Izraz ustreza izrazu dejanski lastnik, določen po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

»Nadzor« nad subjektom je običajno izveden preko fizične osebe, ki ima v subjektu obvladujoči lastniški delež (običajno na podlagi določenega številčnega praga npr. 25%). V primeru, ko nobena fizična oseba nima nadzora nad subjektom preko lastniškega deleža, se obvladujoča oseba ugotavlja preko drugih sredstev. Za obvladujočo osebo se tako šteje fizična oseba, ki je na položaju upravljalca Subjekta (npr. direktorji in drugi, ki imajo pooblastilo za vodenje subjekta).

Ne, so tudi izjeme. Oseba, o kateri se poroča, je nerezident, ki ni:
  • družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev in kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt te družbe;
  • državni subjekt;
  • mednarodna organizacija;
  • centralna banka;
  • finančna institucija;
Ne. Samo pri pravnih osebah/subjektih, ki se opredelijo kot pasivni subjekt, morajo obvladujoče osebe izpolniti samopotrdilo.

Kot pasivne dohodke je mogoče opredeliti naslednje dohodke:

  • dividende in dohodki, ki so podobni dividendam,
  • obresti,
  • najemnine in licenčnine, razen najemnin in licenčnin, ki jih subjekt doseže v okviru svojega poslovanja,
  • anuitete,
  • dobiček iz naslova prodaje in menjave finančnih sredstev, ki so podlaga za pasivni dohodek iz prejšnjih točk,
  • dobiček iz naslova transakcij v zvezi s katerimi koli finančnimi sredstvi,
  • presežki iz naslova valutnega trgovanja,
  • neto dohodek iz naslova »swap« dogovorov,
  • sredstva, prejeta na podlagi odkupne vrednosti ali vrednosti ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja.

 V zvezi z ugotavljanjem sredstev, ki ustvarjajo pasivni dohodek, je treba upoštevati, da se za takšna sredstva ne štejejo samo sredstva, ki dejansko ustvarjajo pasivni dohodek, temveč tudi sredstva, iz katerih bi pasivni dohodek lahko nastajal. Vrednost sredstev se določi na podlagi poštene vrednosti ali knjigovodske vrednosti, kot izhaja iz bilance stanja.

Banka potrdi sprejemljivost samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih pridobi v okviru postopka odpiranja računa, vključno z dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanja strank ter na podlagi podatkov, ki so javno dostopni.

Ko imamo v evidenci veljavno samopotrdilo, bo le to veljavno, razen če se spremenijo okoliščine, ki vplivajo na vaš status davčnega rezidentstva ali če kateri koli podatek, naveden na samopotrdilu, postane napačen. Banko morate nemudoma obvestiti o vsaki takšni spremembi okoliščin.

Niste našli odgovora na svoje vprašanje?

Pišite nam in nam zaupajte svoje vprašanje ali mnenje.

Pišite nam

Skrita vsebina

Pišite nam in nam zaupajte svoje vprašanje ali mnenje

* Podatki so obvezni.

Podatek je obvezen.
Vpišete lahko največ 1500 znakov.
Podatek je obvezen.
Če želite prejeti odgovor, vnesite svoje kontaktne podatke.
Podatek je obvezen.
Podatek je obvezen.
Podatek je obvezen.

Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Vaše osebne podatke z obrazca bomo uporabili samo za posredovanje odgovora na vaše vprašanje. Podrobnejše informacije o tem, kako banka ravna z osebnimi podatki in vaših pravicah, so na voljo na www.nlb.si/varstvo-osebnih-podatkov oziroma v dokumentu Splošne informacije o obdelavi osebnih podatkov.

Zaradi varovanja zasebnosti v obrazec ne vpisujete svojih zaupnih podatkov, kot so PIN številka, številka kartice, številka osebnega računa ...

Hvala.