Zakonodaja

SISBON je sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb. Vzpostavljen je z namenom učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje in preprečevanje prekomerne zadolženosti fizičnih oseb. Podatki iz sistema SISBON so zgolj dodatna informacija pri ugotavljanju zadolženosti in kreditne sposobnosti fizičnih oseb. Upravljalec sistema je Banka Slovenije.

S podatki, ki se o vas vodijo v SISBON se lahko seznanite z elektronskim dostopom do podatkov prek spletne ali mobilne aplikacije Moj SISBON, z naročilom elektronskega izpisa podatkov, ali z naročilom izpisa v tiskani obliki po pošti.

Da, pooblastite lahko drugo fizično ali pravno osebo, da pridobi vaše osebne podatke iz sistema SISBON.

V primeru napake v podatkih, ki se o vas vodijo v sistemu SISBON, lahko pisno zahtevate izbris oziroma spremembo ali popravek pri tistem članu SISBON, ki je podatke v sistem SISBON sporočil ali osebno na vložišču Banke Slovenije.

Odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja v zvezi s podatki, ki se o posameznikih vodijo v sistemu SISBON, si lahko pogledate na spodnji povezavi.

Banka je skladno z določili vsakokrat veljavnega Zakona o centralnem kreditnem registru zavezana, da za namen ocene kreditne sposobnosti, pred sklenitvijo kreditnega posla, iz sistema izmenjave informacij o zadolženosti oseb - SISBON, pridobi podatke o zadolženosti stranke.

SISBIZ je informacijski sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov. Članom sistema omogoča dostop do individualiziranih podatkov o zadolženosti posameznega poslovnega subjekta.

Poslovni subjekt ima v skladu z ZCKR pravico do seznanitve z obdelavo lastnih podatkov v SISBIZ, vključno s podatki o tem, kateri član SISBIZ jih je v sistem posredoval.

Če poslovni subjekt posameznim podatkom, ki se o njem izmenjujejo prek sistema SISBIZ, utemeljeno nasprotuje, lahko zahteva njihov izbris, spremembo ali popravek pri članu sistema, ki je poročal sporne podatke.

Cilj Payment Service Directive 2 oziroma Direktive o plačilnih storitvah 2 je zagotoviti izboljšati zaščito potrošnikov (pred goljufijami, možnimi zlorabami in drugimi incidenti z dodatnimi varnostnimi zahtevami), spodbujati inovativnost in konkurenčnost.

To je spletna storitev, ki se izvaja v skladu s prejetim soglasjem imetnika računa. Namen te storitve je, da lahko imetnik računa z enega mesta ureja vse osebne finance, ne glede na to, pri kateri banki ima odprte račune. Storitev je na voljo za račune, ki so dostopni prek interneta.

To je storitev, ki imetniku računa omogoča odreditev plačilnega naloga na njegovo zahtevo prek spleta. Gre za spletno storitev v zvezi s plačilnim računom, odprtim pri drugem ponudniku plačilnih storitev in dostopnim prek interneta. Omogočajo jo t.i. PISP (Payment Initiation Service Provider) - tretji ponudniki, ki morajo delovati v skladu z direktivo PSD2 in pridobiti licenco pristojnega nacionalnega organa.

Third-Party Provider oziroma tretji ponudnik storitev so lahko različne plačilne institucije, vključno z AISP-ji in PISP-ji, ki morajo delovati skladno z Direktivo PSD2.

NLB Odprte storitve so storitve, ki so na voljo razvijalcem oziroma tretjim ponudnikom storitev (TPP) z ustrezno licenco za izvajanje storitev v Evropski uniji v obliki programskih vmesnikov (API). Na portalu so na voljo osnovne informacije za razvijalce, slovarček izrazov in dokumentacija o APIj-ih.

Application Program Interface oziroma aplikacijski programski vmesnik je množica rutin, protokolov in orodij za izgradnjo programske opreme in aplikacij.

Strong Customer Authentication oziroma močna prepoznava (avtentikacija) strank je prepoznava z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastništva (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani na tak način, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo.

Dostop do vaših računov v NLB lahko omogočite tretjim spletnim mestom ali aplikacijam. To so spletna mesta ali aplikacije, ki niso v lasti NLB d.d. in jih zagotavljajo ponudniki storitev z ustrezno licenco za izvajanje storitev v Evropski uniji. Na podlagi direktive PSD2 so to storitve odreditve plačila in zagotavljanja informacij o računih.

Dostop lahko omogočite do računov, do katerih dostopate kot fizična oseba z digitalno banko NLB Klik z Generatorjem enkratnih gesel OTP (t.i. Soft Token) ali kot pravna oseba z mobilno aplikacijo Klikpro.

Če boste tretjem spletnem mestu ali aplikaciji dali soglasje za dostop do računa, boste preusmerjeni na bančno spletno mesto, dostopno prek varne povezave: odprte-storitve-uporabniki.nlb.si. Prijavite z uporabniškim imenom za vstop v NLB Klik z OTP dostopom. V primeru, da uporabljate zgolj mobilno aplikacijo NLB Klik ali Klikpro je to uporabniško ime sporočeno ob aktivaciji storitve. Po vpisu uporabniškega imena vnesete še enkratno geslo OTP, ki ga generirate prek aplikacije NLB Klik za dostop do osebnih računov in Klikpro za dostop do poslovnih računov. Po prijavi boste prejeli v pregled, do katerih informacij želi dostopati tretje spletno mesto ali aplikacija in do kdaj. Ko boste korak potrdili, boste takoj preusmerjeni nazaj na spletno mesto.

Podatki, ki ste jih potrdili prek povezave odprte-storitve-uporabniki.nlb.si.

Če boste 5 krat vnesli napačno geslo, vam bomo zaradi vaše varnosti onemogočili Dostop do računa prek tretjih ponudnikov. Če ste geslo pozabili ali pa ga vsaj 5 krat vnesli napačno, lahko zahtevek Dostop do računa tretjim spletnim mestom ali aplikacijam (odprte-storitve-uporabniki.nlb.si) oddate z NLB Video klicem, v NLB Kliku ali v poslovalnici.

Enotni standard poročanja (CRS) je sprejela Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2014 in je tudi sestavni del Direktive Sveta 2014/107/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja.

Da. Vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja in Direktive Sveta 2014/107/EU sta bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).

Z uvedbo te zakonodaje je banka dolžna Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) sporočati informacije o finančnih računih nerezidentov.