Makroekonomsko okolje

Slovenija

Leto 2008 so zaznamovali pomembni dogodki, kot so predsedovanje Slovenije EU, parlamentarne volitve ter slabše makroekonomsko stanje v državi kot v letu 2007, kar je tudi posledica globalne finančne krize. V teh razmerah se prevzem evra pred dvema letoma zdi še bolj upravičen in je potrdil pravilnost odločitve.

V letu 2008 se je v Sloveniji gospodarska rast v primerjavi z letom 2007 umirila oziroma skoraj prepolovila. Predvsem opazno je bilo zmanjšanje rasti bruto investicij v osnovna sredstva, izvoza in uvoza. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem 2007 zmanjšale za 8,5 %, kar pomeni bistveno manj investicij kot v prvi polovici leta 2008, ko je bila njihova rast 13,3 %. Zmanjšanje izvoza v višini 9,4 % je bilo najbolj izrazito in je največ prispevalo k negativni gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Zelo se je zmanjšala tudi vrednost uvoza blaga, tako da je saldo menjave s tujino na gospodarsko rast vplival pozitivno v višini 0,6 o.t. Izdatki za končno potrošnjo so se v zadnjem četrtletju realno povečali za 2,0 %, kar je nekoliko počasnejša rast kot v prvi polovici leta. Izdatki države za končno potrošnjo pa so s 5,0 % zabeležili najvišjo rast med vsemi izdatkovnimi kategorijami. Zelo se je poslabšal položaj predelovalnih dejavnosti, katerih dodana vrednost se je znižala za 10,5 %. Rast zaposlenosti je bila v lanskem letu še vedno visoka, za 2,9 % višja kot pred letom dni. Zaposlenost se je tudi lani najhitreje povečevala v gradbeništvu, nepremičninah, najemu in poslovnih storitvah. BDP na prebivalca je dosegel 18.196 €. Počasnejša gospodarska rast pa je vplivala tudi na poslabšanje stanja javnih financ. Tako se končuje relativno ugodno obdobje osmih let v javnih financah. Proračunski presežek se je zmanjšal na 0,2 % BDP. Prednost slovenskih javnih financ pa je nizek državni dolg, ki je po prvotnih podatkih lani znašal 21,6 % BDP.

Leto 2008 je zaznamovala tudi visoka inflacija, ki se je na letni ravni s 5,6 % decembra 2007 povzpela še višje in junija dosegla vrh pri 7,0 %. V lanskem letu sta bila glavna krivca za visoko inflacijo rekordno visoka cena nafte in visoke cene hrane in surovin na svetovnih trgih. V danih razmerah se je izkazalo, da je korelacija med domačimi cenami in cenami nafte zelo velika. Cene življenjskih potrebščin so se z umiritvijo cen nafte do konca decembra znižale na 2,1 %, kar je v skladu s primarnim ciljem ECB – cenovno stabilnostjo. Kljub precejšnjemu znižanju cen življenjskih potrebščin ob koncu leta pa vse od julija 2007 presegamo konvergenčno merilo cenovne stabilnosti. Povprečna letna stopnja inflacije je bila lani 5,7 %, po HICP pa 5,5 %.

Razmere na trgu dela so bile lani še vedno ugodne. Dosežena je bila najnižja stopnja brezposelnosti vse od začetka spremljanja tega kazalnika v Sloveniji. Registrirana stopnja brezposelnosti je dosegla 6,8 %, medtem ko je anketna brezposelnost znašala 4,3 %. Bruto plača na zaposlenega je lani na letni ravni dosegla 8,3-odstotno nominalno oziroma 2,5- odstotno realno rast plač.

JV Evropa

Leto 2008 je bilo pomembno z vidika pridruževanja držav JV Evrope k EU. Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU sta podpisali BiH in Srbija, Kosovo pa je razglasilo samostojno in neodvisno državo.

V prvi polovici lanskega leta so prav vse države beležile visoke gospodarske rasti, ki so dosegale od 5 do 8 %. Iz povprečja sta izstopali Hrvaška, ki je že v začetku lanskega leta beležila nižjo, a še vedno relativno visoko rast BDP-ja v višini 3,4 % in Srbija z visoko, 8,5-odstotno rastjo. Objavljeni podatki za gospodarsko rast v drugi polovici leta kažejo na precejšnje znižanje, ponekod celo na prepolovitev gospodarske rasti iz začetka leta. Vzrok za to je predvsem v velikem poslabšanju zunanjetrgovinskih bilanc, kjer države beležijo predvsem manjši izvoz. Tako se globalna finančna kriza v državah JV Evrope ni kazala toliko preko finančnih trgov, kakor preko realnega sektorja. Manjše povpraševanje iz tujine je vplivalo tudi na nižji obseg industrijske proizvodnje, to pa na večjo brezposelnost in na koncu manjšo potrošnjo. Po vsej verjetnosti bodo v letu 2008 prav vse države JV Evrope beležile Makroekonomsko okolje Makroekonomsko okolje NLB Skupina Letno poročilo 2008 Poslovno poročilo 23 občutno nižje gospodarske rasti kot leta 2007, Hrvaška pa je že naznanila, da je v recesiji.

Visoko gospodarsko rast je v začetku lanskega leta spremljala tudi visoka inflacija, katere vzrok so bile v vseh državah visoke cene nafte in hrane na svetovnih trgih. Inflacija se je gibala nad 5 %, v poletnih mesecih pa je v vseh državah, razen na Hrvaškem (8,4 %), presegla prag 10 %. Najvišjo inflacijo je zabeležila Bolgarija (15,3 %). Do danes se je inflacija skoraj v vseh državah znižala na raven pod 3 %, relativno visoko inflacijo pa še vedno beležijo v Bolgariji (7,8 %), Črni gori (6,9 %) in Srbiji (8,9 %).

Države JV Evrope še vedno pesti visoka stopnja brezposelnosti, ki poleg nizkih plač pomembno vpliva na stopnjo revščine v državah. Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti, ki sega vse do 40 %, imajo na Kosovu, v Makedoniji in BiH, medtem ko se v ostalih državah giblje med 10 in 20 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega je v lanskem letu v večini držav znašala okrog 500 €, izjema sta le Kosovo, kjer je povprečna bruto plača precej pod tem povprečjem, in Hrvaška, kjer je lani presegla 1.000 €.

K skupnim značilnostim gospodarskega stanja v državah lahko pripišemo še neizravnano blagovno menjavo in visok primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance, ki v večini držav strmo narašča. Države v tranziciji se trudijo pridobiti čim več tujih investitorjev, ki jih skušajo pritegniti s privatizacijo državnega premoženja, vendar je to v razmerah globalne finančne krize izjemno težko. Tako se nekatere države že soočajo z zaustavitvijo procesa privatizacije, saj državnih podjetij ne želijo prodajati pod ceno. Države pa se soočajo tudi z vse večjimi zunanjimi dolgovi. Med njimi izstopata Bolgarija in Hrvaška, katerih zunanji dolg predstavlja 108,4 % oziroma 93 % BDP-ja. Glavni vzrok za to so naraščajoče obresti oziroma obveznosti poslovnih bank in podjetij za najete kredite v tujini.