Finančna kriza in njen vpliv na poslovanje

Finančna kriza

Na poslovanje NLB Skupine je v preteklem letu med drugim vplivala tudi globalna finančna kriza, ki se je razvila iz nepremičninske krize v ZDA. Čeprav so vzroki sedanje finančne krize in prihajajoče gospodarske recesije stari desetletja, je bil povod za krizo padec cen nepremičnin v ZDA, ki se je začel leta 2006, prvi znaki z njim povzročene finančne krize pa so se pokazali spomladi 2007. Sprva so bili znaki postopni, z nekajmesečnimi presledki in občutkom, da se pojavljajo izolirano oziroma le v nekaterih državah, kasneje pa so si znaki prihajajoče katastrofe sledili v vse manjših razmikih. Tako so poku nepremičninskega oziroma hipotekarnega balona aprila 2007 v nekajmesečnih razmikih sledili prvi stečaji velikih finančnih ustanov in poskus oživljanja gospodarstva v ZDA z davčno razbremenitvijo. Sredi poletja 2008 so dosegle vrh cene nafte in drugih surovin, predvsem kmetijskih in prehrambenih, ameriški dolar pa je dosegel najnižjo raven v primerjavi z evrom. Od začetka septembra 2008 pa so si vse bolj kritični dogodki na finančnem področju začeli slediti z vedno večjo naglico, posledice je že mogoče čutiti tudi v realnem sektorju gospodarstva.

Za mnoge je bil ključni razlog končnega padca svetovnega finančnega sistema stečaj ameriške investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008. Ameriška vlada banke ni hotela rešiti s finančno injekcijo, s čimer je želela opozoriti druge agente na finančnem trgu, da naj v podobnih položajih ne računajo na pomoč države. Posledično je s tem sprožila strah, nezaupanje in paniko na borzah. Svetovni finančni sektor je zajela nelikvidnost, mnoge ustanove pa postopno tudi nesolventnost. Prišlo je do propada treh od petih največjih ameriških oziroma svetovnih investicijskih bank, preostali dve pa se s komercialnimi bankami povezujeta v univerzalne banke. Investicijsko bančništvo je v obliki, ki smo jo poznali, izginilo.

Svetovna kriza, ki se je začela v ZDA kot nepremičninska kriza in se kasneje prenesla na finančno področje, se širi v dveh smereh: prek ZDA v Evropo in druge dele sveta in s finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Tudi Slovenija in JV Evropa kot najpomembnejša strateška trga NLB Skupine nista neobčutljiva na dogodke v ZDA. Prvi znaki finančne krize so se v Evropi pojavili poleti 2008, oktobra istega leta pa so povsod po Evropi že sprejemali in izvajali mnoge ukrepe za reševanje oziroma ublažitev krize.

Nepremičninski balon je rasel v realnem sektorju gospodarstva, napihovali pa so ga tudi finančniki. Njegov pok je povzročil krizo v finančnem sektorju, vendar pa kriza ne ostaja omejena le na finančni sektor, temveč s pomanjkanjem likvidnosti in posledično manjše posojilne podpore gospodarstvu vpliva tudi na realni sektor svetovnega gospodarstva. Recesijo, ki je bila v letu 2007 že na vidiku, finančna kriza le še poglablja in podaljšuje, vprašanje je le, do katere mere.

Znaki finančne krize oziroma gospodarske recesije, kot so počasnejša gospodarska rast, umirjanje inflacije, manjša mednarodna menjava in počasnejša rast trgovine, padec cen surovin, zmanjšanje števila gradenj novih nepremičnin, padec prodaje avtomobilov, ohromitev/nedelovanje posojilnega in denarnega trga, padec borznih indeksov in hedge skladov itd., se kažejo tudi v Sloveniji. Zaenkrat se ti negativni vplivi kažejo v manjši meri, kot je to značilno za nekatere gospodarsko in finančno bolj razvite države, bodo pa nedvomno vplivali na bistveno slabše gospodarsko finančno okolje, kot je bilo značilno za pretekla obdobja. Pričakovati je, da bodo posledice krize z zamikom občutile tudi države JV Evrope.

Vpliv finančne krize na poslovanje

Spremenjene razmere v zunanjem okolju so se odražale tudi v poslovanju NLB v letu 2008. NLB je še dodatno okrepila vse aktivnosti v zvezi s planiranjem in zagotavljanjem likvidnosti, tako operativne kot strukturne. Povečala se je percepcija tveganj in okrepil že tako konzervativen pristop k upravljanju z razpoložljivimi viri. Izbruh Finančna kriza in njen vpliv na poslovanje 26 finančne krize je vplival na drastično znižanje medsebojnega zaupanja bank, kar je vplivalo tudi na medbančno financiranje, ki je v letu 2008 praktično zamrlo, preostali posli pa so se sklepali po bistveno višji obrestni meri kot v preteklosti.

Na spremenjene razmere se je NLB odzvala s:

• Pospešenim pridobivanjem virov nebančnega sektorja, kjer je banka dosegla zelo dobre rezultate, ki se kažejo v povečanju obsega in tržnega deleža v segmentu dolgoročnih depozitov.
• Omejevanjem kreditne aktivnosti v skladu z razpoložljivimi viri in skrajševanju ročnosti danih kreditov, v skladu z ročnostno strukturo virov.

Ob tem se kažejo tudi pozitivni učinki politike upravljanja strukturne likvidnosti banke v preteklih letih, ko je banka povečevala obseg naložb kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev držav in prvovrstnih bank, ki izpolnjujejo pogoje ECB za zastavo, kar omogoča banki dostop do instrumentarija ECB za zagotavljanje tekoče operativne likvidnosti.

Spremenjene razmere v financiranju so zaradi dražjega zadolževanja negativno vplivale na rezultate poslovanja banke. Za nevtralizacijo tega učinka je banka temu ustrezno postopoma prilagajala tudi naložbeno cenovno politiko. Zaradi časovnega zamika v transformaciji so se pozitivni učinki teh ukrepov odražali v rezultatih poslovanja šele v četrtem četrtletju.

Na rezultate poslovanja so neposredno vplivali tudi nižji prihodki od finančnih poslov, ki so po dolgem ciklu rasti v letu 2008 dosegli negativne vrednosti. Na ravni banke je bilo zaradi teh poslov realizirano 11,8 mio. € izgube, ki izhaja predvsem iz negativnih učinkov vrednotenj domačih, pretežno lastniških vrednostnih papirjev, razvrščenih v trgovalno knjigo. Poleg tega je banka v letu 2008 zabeležila tudi oslabitev domačih lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih v portfelj RZP, v višini 60,2 mio. €. V portfelju naložb v vrednostne papirje ima banka tudi naložbe v izvedene finančne instrumente, ki pa so v celoti namenjeni varovanjem pred tveganji oziroma za potrebe varovanja tveganj za stranke. Banka oziroma skupina v svojem portfelju nima oziroma ni imela naložb v izvedene finančne instrumente za trgovanje oziroma odpiranje špekulativnih pozicij. Obseg naložb v CDO (collateralized debt obligation; nominalna vrednost) znaša 3 mio. €, zato banka zaradi teh naložb ni utrpela materialnih izgub.

V letošnjem letu je NLB oblikovala oslabitve naložb v višini 202 mio. €, kar je za 99 % več kot v enakem obdobju lani. To je posledica previdnosti NLB in proaktivnega spremljanja posameznih komitentov oziroma projektov. S tem NLB še povečuje velik obseg rezervacij, ki skupaj z različnimi oblikami kakovostnih zavarovanj (hipoteka, depoziti, vrednostni papirji, zavarovalnica) zagotavljajo zelo visoko stopnjo zavarovanosti kreditnega portfelja NLB.

Poleg tega pa je banka v letu 2008 oblikovala še dodatne oslabitve vrednostnih papirjev, razporejenih v portfelj »razpoložljivo za prodajo«. Ob tem je potrebno poudariti, da banka oziroma skupina v letu 2008 ni izkoristila možnosti za prerazporejanje naložb v portfelje »držano do dospetja«, s čimer bi se negativni učinki na tekoče rezultate poslovanja bistveno znižali.