Zakaj je prezračevanje pomembno za zdrav in udoben dom?

Pri razmisleku o kakovosti zraka v bivalnih prostorih se pogosto pojavi vprašanje, kako pogosto in kako učinkovito v resnici prezračujemo dom. Strokovna priporočila navajajo, da bi bilo prostore, kjer se uporablja izključno naravno prezračevanje, treba prezračiti praviloma vsaj trikrat, še bolje pa do petkrat na dan. Namen takšnega prezračevanja je zagotoviti zadostno izmenjavo zraka in zmanjšati koncentracijo vlage, ogljikovega dioksida ter drugih snovi, ki nastajajo med bivanjem.

V praksi pa takšnega ritma pogosto ni mogoče vzdrževati, pri čemer pomembno vlogo igra sodoben življenjski slog. Daljši delavniki, odsotnost od doma čez dan in hiter tempo življenja pomenijo, da prezračevanje pogosto ni v ospredju vsakodnevnih opravil. Čeprav so priporočila znana, se zračenje v praksi pogosto omeji na kratkotrajno odpiranje oken, kar ne zagotavlja stalne in nadzorovane izmenjave zraka.

Na učinkovitost naravnega prezračevanja pomembno vplivajo tudi zunanje razmere. V zimskem času prezračevanje povzroča večje toplotne izgube, poleti ga omejujejo visoke zunanje temperature, v mestnih okoljih pa je dodatna težava onesnažen zunanji zrak. V sodobnih, dobro zatesnjenih stavbah je naravna izmenjava zraka zato pogosto še manj učinkovita.

Zaradi naštetih omejitev prezračevanje z odpiranjem oken pogosto ne zagotavlja stalne, učinkovite in nadzorovane kakovosti zraka v bivalnih prostorih.

Sodobni domovi so vse pogosteje zasnovani z namenom doseganja višje energetske učinkovitosti. Kakovostna okna, dobra toplotna izolacija in zrakotesna ovojnica stavbe pomembno prispevajo k manjši porabi energije, hkrati pa vplivajo na način izmenjave zraka v bivalnih prostorih.

V starejših objektih je del prezračevanja potekal spontano, skozi manjše netesnosti v konstrukciji in stavbnem pohištvu. V sodobnih, zrakotesnih stavbah je takšna nenadzorovana izmenjava zraka bistveno zmanjšana, zato kakovost notranjega zraka postane v večji meri odvisna od načina in pogostosti prezračevanja.

Zrakotesnost tako prinaša številne energijske prednosti, obenem pa zahteva bolj premišljen pristop k prezračevanju. Če izmenjava zraka ni ustrezno zagotovljena, se lahko postopoma pojavijo težave, kot so slabša kakovost zraka, občutek zatohlosti ali zmanjšano bivalno udobje, ki jih uporabniki pogosto sprva ne povežejo neposredno z načinom prezračevanja.

Sodobni pristopi k prezračevanju temeljijo na uporabi prezračevalnih sistemov, ki omogočajo stalno in nadzorovano izmenjavo zraka v bivalnih prostorih. Takšni sistemi so zasnovani tako, da zagotavljajo svež zrak neprekinjeno, ne glede na zunanje razmere ali dnevni ritem stanovalcev, hkrati pa skrbijo za odvajanje vlage, ogljikovega dioksida in drugih snovi, ki nastajajo med bivanjem.

Zaradi teh lastnosti prezračevalni sistemi postajajo pomemben del sodobnega načrtovanja bivalnih prostorov. Njihova uporaba omogoča vzdrževanje ustreznih bivalnih pogojev skozi daljše časovno obdobje in prispeva k večjemu udobju ter kakovosti bivanja v sodobnih, energijsko učinkovitih stavbah.

Sodobni prezračevalni sistemi so zasnovani tako, da se posamezne enote lahko povezujejo v celoto in delujejo usklajeno. Na ta način je mogoče nadzorovati kakovost zraka v več prostorih hkrati ter prezračevanje prilagajati dejanskim potrebam posameznih delov doma. Prostori z večjo obremenitvijo, kot so kuhinje in kopalnice, lahko zahtevajo intenzivnejšo izmenjavo zraka, medtem ko je v spalnicah ali dnevnih prostorih pogosto primernejše bolj umirjeno in enakomerno prezračevanje.

Takšen pristop omogoča bolj uravnoteženo prezračevanje celotnega bivalnega okolja, pri katerem se upoštevajo razlike med posameznimi prostori, hkrati pa se ohranja pregled in nadzor nad kakovostjo zraka v domu.

Prezračevalni sistemi delujejo po principu lokalnega prezračevanja z rekuperacijo toplote. Vsaka enota izmenično deluje v dovodnem in odvodnem režimu, pri čemer keramični toplotni hranilnik akumulira toploto odpadnega zraka in jo ob spremembi smeri toka odda svežemu zraku.

Z vidika rabe energije to pomeni, da je mogoče prostore prezračevati neprekinjeno, tudi ob spremenljivih zunanjih pogojih, brez večjih izgub toplote. Prezračevanje tako ne deluje v nasprotju z energetsko učinkovitostjo stavbe, temveč jo dopolnjuje. Ob ustrezni zasnovi in uporabi sistemov z vračanjem toplote postane prezračevanje sestavni del uravnoteženega bivalnega okolja, ki hkrati upošteva potrebe po svežem zraku in racionalni rabi energije.

V zadnjih letih se pomenu kakovosti notranjega zraka namenja vse več pozornosti. Raziskave in strokovna priporočila vse pogosteje opozarjajo na vpliv bivalnega okolja na vsakdanje življenje, pri čemer ima ustrezno prezračevanje pomembno vlogo pri zagotavljanju primernih bivalnih pogojev v zaprtih prostorih.

To potrjujejo tudi različne ozaveščevalne pobude, ki se osredotočajo na pomen kakovosti zraka v notranjih prostorih. Ena izmed njih je projekt »Slovenija zadihaj!«, ki ga organizira podjetje LUNOS in v katerem kot partner nastopa tudi NLB.

S to družbeno-odgovorno akcijo smo pričeli, ker se zavedamo, da so odločitve za zdravo bivalno okolje v šolah, vrtcih, zdravstvenih ustanovah, javnih ustanovah in upravnih enotah, pogosto omejene z razpoložljivimi sredstvi. Z njo želimo prispevati k bolj zdravemu bivalnemu okolju, saj omogočamo brezplačno namestitev vrhunskih energetsko učinkovitih prezračevalnih sistemov LUNOS tam, kjer je potreba po svežem in kakovostnem zraku največja.

Članek pripravila: Sandra Ivanovič Maričič, Vodja Marketinga LUNOS Slovenija