»Slovenija naj se odloči, da bo magnet za talente in da je uspeh pri nas zaželen«

Intervju je bil objavljen v Sobotni prilogi, 31. 12. 2020 


Slovenci imamo 55 milijard evrov finančnega premoženja, in če ga deset odstotkov kanaliziramo v vitalna podjetja, bomo mi upravljavci slovenskega gospodarstva in s tem občutneje tudi lastne usode, pravi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Z njim smo se pogovarjali o bilanci epidemičnega leta, pričakovanjih za 2021 in o priložnostih in izzivih, ki jih Sloveniji prinaša spremenjeni svet po pandemiji.

Pandemično in krizno leto 2020 se zaključuje in verjetno ga bo malokdo ohranil v posebej lepem spominu. Kako pa ga vidite vi, po človeški plati, kot Blaž Brodnjak, državljan Slovenije? Kaj se vas je letos najbolj dotaknilo?

Če odmislim vse stiske, smo v družini zdravi in složnejši, poslovno pa me je navdahnilo, da smo se bančniki izkazali kot profesionalci in dobri ljudje. V tem letu smo s svojimi storitvami, ukrepi in tudi sredstvi delovali neprekinjeno, zagotavljali smo oskrbo prebivalstva in gospodarstva z likvidnostnimi sredstvi, gotovino in drugimi finančnimi rešitvami. Družbeno odgovorno ravnanje smo izkazovali s samozaščitnim uvajanjem digitaliziranih storitev brez obiskov poslovalnic in podpisovanja papirja kot tudi s pomočjo s sredstvi, komunikacijo in storitvami.

Kdaj vam je bilo letos najtežje?

V dneh, ko svojim zaposlenim nismo mogli zagotoviti zaščitnih sredstev, naše poslovalnice pa so morale biti odprte. Vsi vemo, kako je bilo tedaj videti pridobivanje zaščitne opreme. Nekaj časa nismo mogli priti do mask, dezinfekcijskih sredstev, pregrad itd. Takrat sem bil osebno res v stiski, saj nisem mogel zaščititi svojih ljudi. Ko nam je uspelo, smo poslovalnice in ljudi opremili ter uredili režime dela. Od takrat naprej sem se počutil bolje, že prej pa smo vse, ki niso delali v stiku s strankami ali z gotovino, napotili na delo domov. Ranljive skupine smo zaščitili in takoj poslali domov ob polnem plačilu.

Torej epidemija po zdravstveni plati nima večjih posledic za vaše zaposlene?

Na srečo doslej ni bilo usodnih težav. Nekaj kolegov je imelo močnejše bolezenske znake, a so ozdraveli. Pojavijo se okužbe, kakšno poslovalnico zapremo in jo nato ponovno odpremo. Zdaj so odprte vse z običajnim delovnim časom. Vsi kolegi, ki lahko, delajo od doma s sestanki na daljavo, v upravi pa smo razdeljeni, da nismo nikoli vsi naenkrat v hiši.

Prejšnji mesec ste na dnevu bančnikov dejali, da ste slovenske banke v dobri kondiciji in da ste v tej krizi lahko del rešitve. Se to kaj udejanja v praksi? Recimo, kako sodelujete pri odlogih plačila posojil, pri posojilih z jamstvom države itd.?

S podjetji in prebivalstvom smo bili v stiku, še preden je zakon stopil v veljavo in smo že prej odlagali plačilo obveznosti. Ključnim gospodarskim sistemom smo že pred zaprtjem zagotovili likvidnostno zalogo. Tako imamo danes zgodovinsko najvišje ravni neizkoriščenih posojil za financiranje obratnega kapitala, vloge gospodarstva pa rastejo. To pomeni, da so slovenska podjetja opremljena z likvidnostjo. Seveda pa je izjemen izziv pri tistih brez denarnega toka zaradi zaprtja dejavnosti. Tam rešitev žal ne morejo biti bančna posojila, temveč fiskalne spodbude. Ti ukrepi so delovali, ali so bili vsi deli družbe ustrezno pokriti, pa je večno vprašanje.

Ali ste, ko govoriva o družbeni odgovornosti, v banki v času epidemije kaj prišli naproti najbolj ranljivim skupinam, recimo starejšim in upokojencem, vašim zvestim strankam, ki jim nove digitalne storitve niso tako blizu kot mlajšim, ob tem so tudi epidemiološko bolj ogroženi?

Ves čas smo zagotavljali oskrbo tega dela prebivalstva z odprtimi poslovalnicami. Če kljub digitalizaciji želijo poslovati na tradicionalen način, smo jim na razpolago. Smo pa v NLB razvili mobilno poslovalnico, ki se bo takoj, ko bo mogoče, podala po vsej Sloveniji na 40 lokacij. Tja, kjer smo poslovalnice zaprli, in tudi tja, kjer nas še ni bilo. Prišli bomo dvakrat na mesec za nekaj ur. Za tiste, ki želijo osebni stik z nami, ga bomo omogočili s poslovalnico na kolesih. To je družbeno odgovorno, hkrati pa je namen tudi strankam prikazati, kako lahko naše storitve uporabijo na daljavo in bankomatih. Navsezadnje smo 24 ur na dan dosegljivi tudi prek videoklica in spletnega klepeta.

Pa boste z mobilno poslovalnico obiskali tudi kraje, kot je Črna na Koroškem, kjer ste pred časom zaprli poslovalnico in razjezili krajane?

Da, prva bo prav Črna na Koroškem in osebno bom tam.

Če greva k številkam, kako ocenjujete letošnje poslovanje, zaznamovano z epidemijo in negotovostmi in tveganji v zunanjem okolju? V prvih devetih mesecih ste sicer ustvarili skoraj 105 milijonov dobička. Kaj pa pričakujete za celotno 2020?

Brali smo, da je to 36 odstotkov manj kot lani. Jaz pravim, da je to ob koncu tretjega četrtletja eden od višjih rezultatov slovenskih družb v zgodovini. Konec leta računamo, da rezultat ne bo slabši, kot je bil septembra. Konkretnejši ne morem biti, ker je NLB javna delniška družba. Po splošni negotovosti ob prvem zapiranju so zdaj rezultati boljši od takratnih pričakovanj in strahov. Razmere v slovenskem gospodarstvu so v zadnjem četrtletju kljub daljšemu zaprtju solidne. Industrija je pri skoraj polni izkoriščenosti kapacitet. Podatki o proizvodnji za oktober in november so manj kot dva odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, ko nismo mogli najti dovolj talentov za izpolnitev naročil. Položaj industrije je torej ugoden. Seveda so prizadeti deli storitvenih dejavnosti, kjer pa nas je odpiranje po prvem valu naučilo, da se zgodi nadomestitveni učinek.

Kaj imate s tem v mislih?

Če ste recimo skušali rezervirati sobo v Prekmurju v prvi polovici oktobra, je praktično niste mogli dobiti.

Da, enako je bilo avgusta v Bohinju, Kranjski Gori in še marsikje.

Tako je. Danes tako recimo mnogi iz drugih delov Slovenije vedo tudi, da Ptuj ni v Prekmurju ali Prlekiji (smeh.) Hočem reči, da so ljudje željni kulturnih dogodkov, sprostitve, zabave. Gostilne in nastanitvene kapacitete so bile polne, na redkih koncertih smo jokali. Enako pričakujem tudi v prihodnje po vseh drugih zapiranjih.

Med vašimi strankami so tudi nekatera podjetja iz storitvenih dejavnosti, ki jim je zdaj težko in so delno ali v celoti brez prihodkov. Ali iz tega naslova že nastajajo slaba posojila?

V večjem obsegu ne. Slovenske banke, še posebej NLB, so do najbolj prizadetih segmentov (turizem, kultura, industrija dogodkov itd.) razmeroma malo izpostavljene. Osnovna vloga države je v mogočih okvirih pomagati, da bodo ti ljudje poslovno preživeli do cepljenja. Potem pa bodo ravno oni deležni evforičnega vedenja Slovenk in Slovencev, neke vrste »povojnega sindroma«, ki smo mu bili priča tudi ob prvem odpiranju. Ljudje smo lačni prireditev, želimo si koncertov, občutka normalnosti in pogostitev. Zato upam, da jim bo uspelo v čim večjem številu preživeti do precepljenosti, sledi pa obdobje močne oživitve gospodarske aktivnosti.

Zdaj sva že pri projekcijah za prihodnje leto. Omenili ste pričakovanja, ki jih prinaša cepivo. Napovedi Banke Slovenije in drugih inštitucij za leto 2021 se sicer nižajo. Kakšno bo okrevanje slovenske ekonomije?

Za prihodnje leto so napovedi rahlo znižane, za letos rahlo izboljšane. Imeli smo šest tednov popolnega zaprtja in tudi zdaj imamo omejene storitve. Na drugi strani imajo trgovci z živili večji obseg dejavnosti kot lani. Tudi industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju je povsem primerljiva z lansko. Če ne bo dodatnih zapiranj industrije in izvoznega dela gospodarstva, se bi z nadomestitvenim učinkom v storitvenem delu na neki način to lahko izravnalo. Računam, da bomo v prvi polovici 2021 še deležni določenega upada, v drugi pa bi evforično povečana zasebna potrošnja lahko pomagala predvsem storitvam. Industrijska proizvodnja bi se po polnjenju zalog v nabavnih verigah, ki smo mu zdaj priča, lahko ustalila na nekoliko nižjih ravneh. Pričakujem, da bo gospodarska rast v 2021 v okviru teh napovedi, med tremi in štirimi odstotki. Na vrnitev na ravni iz leta 2019 pa seveda lahko računamo šele v 2022 in kasneje.

V NLB ste prišli leta 2012, ko se je banka otepala s krizo in slabimi posojili. Kaj ste se v banki naučili iz izkušenj prejšnje krize?

Sama oblika krize je drugačna. Imamo velik upad in nato razmeroma hitro normalizacijo, neke vrste oblike črke V. Prejšnja kriza se je vlekla leta in tudi sanacija je bila mukotrpna. NLB in slovenski bančni sistem sta v zdajšnjo krizo prišla v odlični kapitalski in likvidnostni kondiciji. Zato smo lahko že pred zaprtji slovenskim izvoznikom na zalogo zagotovili linije. V prejšnji krizi smo bile banke pet let praktično brez kapitala in smo iz sistema odtegovale likvidnost. Danes vzdržni projekti dobijo vsaj pet visoko konkurenčnih ponudb bank, takrat pa tudi takih večinoma nismo bili sposobni sfinancirati.

Da, konkurenca je huda, ker bankam obrestni prihodki padajo, ECB pa bo še lep čas ohranjala izjemno nizke ali negativne obresti. S čim bo NLB služila v prihodnje? Spet kaj razmišljate o ležarinah?

NLB je mednarodna bančna skupina in ni odvisna zgolj od slovenskega, evrskega trga, saj poslujemo tudi v državah, kjer so marže in rasti kreditiranja višje kot pri nas. Razmere v Sloveniji so zdaj res izjemno konkurenčne. Presežna likvidnost je obrestne mere zbila na ravni, ki v veliko primerih ne upravičujejo več prevzetega tveganja. Po posojilih ni obsežnejšega povpraševanja, saj je gospodarstvo zelo previdno in odlaga naložbe, Banka Slovenije pa je nesorazmerno in preveč radikalno omejila posojila prebivalstvu. Banke sicer ponujamo tudi druge storitve, s katerimi ustvarjamo neobrestne prihodke, a prebivalstvo je izjemno konzervativno in vloge v bankah hitro rastejo. Kot kaže, se žal ne bo mogoče izogniti ležarinam za vloge prebivalstva.

Da, kako in kdaj pa boste pristopili k ležarinam? Bo to veljalo le za večje depozite, recimo nad 100 tisoč evrov?

Uvedene so že v večini držav evrskega prostora. Večinoma se je uveljavil prag v višini 100.000 evrov, digitalna banka N26 jih uvaja celo že za zneske nad 50 tisoč evrov. Ali bo pri nas NLB prva, je še vprašanje. Je pa v prvi polovici prihodnjega leta velika verjetnost, da bodo ležarine uvedene. Verjetno postopoma in v zadnjem koraku za zneske nad 100 tisoč evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij. Dejstvo je, da je razmerje med krediti in depoziti v Sloveniji izrazito neugodno in se hitro slabša. To pomeni, da je obseg depozitov v primerjavi s posojili še večji kot v primerljivih državah. Če imaš iz več vzrokov omejene možnosti kreditiranja, je še več razlogov za odziv pri vlogah. Pripad depozitov je ob zapiranjih in obsežnih fiskalnih ukrepih še večji, saj ljudje denarja nimajo kje trošiti in se nalaga v bankah. Danes je vlog prebivalstva že 22 milijard evrov.

Da, pri vas pa za dobrih sedem milijard …

V skupini pa še več. Zelo veliko.

Torej, če vprašam eksplicitno: povprečni prebivalec Slovenije, ki ima povprečno za kakih deset tisoč evrov depozitov, pri vas ne bo deležen ležarine?

Ne, če bodo ležarine uvedene, bodo za precej višje zneske, v končnem koraku nad 100 tisoč evrov. Nižje jih za prebivalstvo vsaj v NLB ne nameravamo uvajati.

Kot ste omenili, je NLB mednarodna bančna skupina. Prav zdaj se zaključuje nakup srbske Komercijalne banke iz Beograda. Vemo za vaše ambicije, da ste regijski prvak na Balkanu. Kaj bo vaša banka s tem meganakupom pridobila? Kupujete namreč banko, ki ima podobno število zaposlenih kot sama NLB v Sloveniji.

Celo malo več, približno 2800 (smeh). Komercijalna banka ima največjo mrežo v Republiki Srbiji in je bila v preteklih letih temeljito očiščena. Na drugi strani pa ponuja izjemne priložnosti. To je največji trg v regiji in njegova poglobljenost je finančno gledano še vedno nizka. Torej je potencial za rast univerzalnih finančnih storitev zelo velik. Marže so višje kot v Sloveniji. Poleg tega pa je Srbija s covidno krizo daleč najmanj prizadeta država v regiji. Napovedi kažejo, da bo upad BDP v Srbiji pod dvema odstotkoma, morda celo samo en odstotek. Srbija ima za take razmere izredno ugodno strukturo gospodarstva. Relativno je najmanj izpostavljena do EU, avtomobilske industrije in turizma. Na drugi strani pa je povsem samooskrbna, ko gre za proizvodnjo hrane in energije. Vpeta je v globalne tokove, ima zelo dobre partnerske trgovinske odnose z Rusijo, Kitajsko, Turčijo kot tudi z EU in drugimi deli sveta. NLB trg pozna, tam smo s svojo banko prisotni leta, smo pa imeli izzive z rastjo z zelo nizke osnove. Tam smo uspešno prestrukturirali operacije v zelo velikih težavah. Imamo izkušnje s svojo ekipo, ki je to izvedla in po tem dosegala zelo visoke stopnje rasti na srbskem trgu in pripeljala to našo banko do zdravih dobičkov.
Z vstopom v Komercijalno banko bomo lahko potenciale NLB Skupine v Srbiji polno izkoristili. S tem bomo v šestih državah med tremi največjimi bankami na trgu. V tej regiji ni primerljivega igralca. Poleg tega pa smo edini, ki v tej regiji živimo. Zelo dobro poznamo običaje, kulturo, jezike, navsezadnje imamo tudi skupno zgodovino. Prepričani smo, da bo to zgodba o uspehu. Še več, verjamem, da bo srednjeročno NLB Komercijalna banka vodilna finančna institucija v Srbiji.

Kaj pripojitev Komercijalne banke pomeni za vašo skupino v številkah?

Če smo zdaj z bilančno vsoto pri 15,5 milijarde evrov, se bomo z nakupom približali 20 milijardam, kjer je NLB nekoč že bila. Vendar tokrat z bistveno bolj razpršenimi tveganji, predvsem s poslovanjem s prebivalstvom in srednje velikimi podjetji, na več trgih in bolj zdravih temeljih, ob bistveno višjem kapitalu in ekstremni likvidnosti, ki sloni na lastni depozitni bazi. Zaposlenih pa nas je zdaj v skupini šest tisoč, tako da nas bo po prevzemu nekaj manj kot devet tisoč.

Na domačem trgu ste letos dobili okrepljeno konkurenco z združeno NKBM in Abanko, ki meri na vrh slovenskega bančništva, kjer ste zdaj vi. Kakšen tekmec je to za vas?

Vedno sem o konkurenci govoril le dobro. Tudi kolegice in kolegi iz NKBM prispevajo k razvoju bančnega trga, izboljšanju izkušnje strank. S tem, ko vlagajo v digitalizacijo, pomagajo ljudem, da jim ni treba hoditi v poslovalnice. Z manj, a večjimi bankami, se konkurenčnost normalizira na resne, dolgoročne igralce, ki imajo dovolj lastne substance, da jim ni treba izvajati ad hoc akcij brez primernih kalkulacij. To je dobro za bančni sektor in njegovo ekonomiko in v korist strank, saj se posledično stroški zmanjšujejo, tako za stranke kot za banke. To je ključno tudi z vidika trajnostnega delovanja in našega skupnega ogljičnega odtisa.

S privatizacijo je država obdržala 25 odstotkov plus delnico, ob tem ste dobili nove mednarodne lastnike. Kakšni so?

To so finančni vlagatelji in se ne vpletajo v dnevno poslovanje. Njihovi interesi so jasni, gre seveda za kapitalski in dividendni donos in nam postavljajo jasna pričakovanja. Po drugi strani upoštevajo, da je hiša samostojna, ima svoj lastni nadzorni svet in neposredni vpliv bi lahko imeli le prek skupščine in imenovanja nadzornega sveta. Ti procesi potekajo absolutno profesionalno in skladno s kodeksi korporativnega upravljanja. Lahko suvereno zatrdim, da se vse ključne odločitve te inštitucije sprejemajo na Trgu republike v Ljubljani.

Torej lahko potrdite, kar ste mi rekli v intervjuju pred štirimi leti, da bodo po privatizaciji »sedež in možgani NLB ostali v Ljubljani, ne pa kje daleč od oči in srca«?

Da, in to je vitalnega pomena tako za razvoj slovenskega kot tudi regijskega bančništva.

Kaj lastniki pričakujejo od vas, tudi prek nadzornega sveta?

Gre za povsem pregledna poslovna pričakovanja. Razumeti moramo ključne priložnosti in izzive ter jih ustrezno nasloviti. Na drugi strani smo zdaj mi tisti, ki imamo potencial in priložnosti, ki jih izkoriščamo. To pomeni, da lahko kupimo kako večjo banko tudi v drugi državi, da lahko spet uvajamo lizing storitve, se povezujemo s tretjimi partnerji, zagotavljamo ekosistem rešitev. NLB je nekoč bila najuglednejše slovensko podjetje. Po dolgem obdobju katarze se vračamo v ospredje. Moram reči, da je v zadnjih dveh letih število negativnih objav o NLB manjše od dveh odstotkov. Prej smo bili vsakodnevni dežurni krivec za vse težave. To demonstrira, da je danes bistveno manj zunanjih apetitov in posledično vpliva na naš ugled.

Čemu to pripisujete?

Postali smo normalna banka, ki tekmuje z ostalimi, je velika, ima dovolj kapitala in likvidnosti in se je sestavila s storitvami, aktivnostmi in komunikacijo. In ki ponovno pridobiva tržne deleže. V obdobju 2011–2013 smo prejeli 2,23 milijarde državne pomoči. Od leta 2011 do danes je iz privatizacijskih kupnin, dividend in davščin NLB v javne blagajne prinesla dobre 1,8 milijarde evrov. Delež Republike Slovenije v banki je bil denimo tik pred zaprtjem v marcu vreden 325, danes pa približno 215 milijonov evrov. Prepričan sem, da bomo srednjeročno država Slovenija in s tem mi vsi dobili povrnjenih vseh 2,23 milijarde evrov.

Pa kot dobro stoječa banka skrbite, da ste družbeno odgovorni, tudi s tem, da nekaj vračate družbenemu okolju?

NLB ima enega najširših programov družbene odgovornosti v regiji, ki podpira osnovne stebre našega delovanja. Tako humanitarnega kot tistega, ki spodbuja gibanje mladih v športu, do kulture. Naši zaposleni pa delujejo v družini prijaznem podjetju z mednarodnim certifikatom Top Employer. Smo tudi prva bančna skupina iz regije, ki je pristopila k načelom Združenih narodov za odgovorno bančništvo.

Kaj to konkretno pomeni?

Naložbeno politiko in naša vedenja prilagajamo trajnostnim načelom. Odločili smo se denimo, da ne bomo več financirali tehnologij, ki slonijo na premogu.

Česa podobnega, kot je bil pred desetletjem Teš 6, zdaj ne bi več financirali?

Absolutno ne. Na drugi strani pa stimuliramo obnovljive vire energije. Recimo, financiramo večjo vetrno elektrarno na Kosovu, iščemo možnosti za to v Srbiji, Severni Makedoniji. V Sloveniji smo podpisali pogodbo o drugem tiru, da bi se promet čim bolj preusmeril na železnico. Pogovarjamo pa se tudi o lastnem ogljičnem odtisu. Delo od doma pomeni, da potrebujemo manj pisarniških površin, naši zaposleni manj potujejo na delo. Digitalizacija naših storitev pomeni, da tudi stranke manj potujejo in znižujemo skupni ogljični odtis. Eden ključnih projektov je brezpapirno poslovanje. Iskreno si želim, da v NLB v nekaj letih ne bi bilo več papirja, razen če bo zakonsko zahtevan, kar pa danes ni več upravičljivo. Že danes kot edina banka omogočamo, da katerokoli pogodbo z NLB lahko podpišete prek mobilne aplikacije na telefonu.

Kako vidite vladni odziv na krizo in protikoronske ukrepe? Bi kaj spremenili, dodali?

Tokratni odziv je v zgodovini precedenčen. V prejšnjih krizah smo govorili o helikopterskem denarju, danes smo ga deležni povsod. Ukrepi monetarne in fiskalne politike so radikalni. In so učinkoviti in jih pozdravljamo. Vprašanje je, ali so naslovili vse dele družbe, ki so bili prizadeti – ta diskusija, ali kdo ni bil deležen zadostne pomoči, poteka ves čas. A tu nastopa moralni hazard. V krizi vsi pričakujemo, da nas bo država reševala, v dobrih časih pa jo odrivamo. To je v človeški naravi. Država zdaj pomaga zelo odločno in zelo obsežno. S sedmim in morda še kakim paketom bo treba pomagati do precepljenosti, da se bomo lahko udeleževali tudi kulturnih in drugih dogodkov, da bomo lahko kje nastanjeni in uživali kakovostno slovensko hrano v prijetnem okolju. Komaj čakam na res pravi razprodan rock koncert.

Vam je kaj žal, da med vašimi delničarji ni večjih slovenskih zasebnih lastnikov?

Predvsem sem zaradi tega užaloščen. Štirikrat večji lastniki naše banke kot vsa slovenska podjetja in prebivalci skupaj so hrvaški pokojninski skladi, ki jih upravljajo zasebni upravljavci, večinoma iz tujine.

To seveda ni normalna situacija. Kje vidite vzroke za to?

To je posledica tega, kako v tej državi upravljamo z lastnim premoženjem, kako ga črnimo in ne znamo ustrezno obravnavati. Kako ne spoštujemo higiene korporativnega upravljanja in ne izvajamo ustreznih makroekonomskih politik ter v nedogled odlagamo strukturne reforme, ki so nujno potrebne, kot je recimo uvedba tretjega pokojninskega stebra. Na žalost zdaj spremljamo krvoločen obračun za oblast, namesto da bi se lotili kritičnih reform. Pokojninska je le ena med njimi. Tu so še prenove delovnopravne in davčne zakonodaje, zdravstvenega in izobraževalnega sistema, ki bi ju morali prilagoditi realnemu svetu s tržnim testom. Smo žrtve konflikta med javnim in zasebnim, pri čemer ne želimo sprejeti, da sta v normalni družbi en drugemu korektiv. Ni vedno dobro samo javno, ker ni vedno učinkovito in kakovostno, kakor tudi ni vedno dobro le zasebno, še posebej, če gre za množične stiske. Zatiskamo si oči, da imamo javno zdravstvo, pri čemer vemo, da veliko zdravnikov iz javnega sistema popoldne dela zasebno. To je zato, ker ne pripoznamo, da se nekdo vse življenje izobražuje in ga moramo zato primerno plačati, a potem od njega zahtevati učinkovitost zasebnega sistema.
Napočil je čas, da postavimo na prvo mesto Slovenijo, Slovenke in Slovence ter da se zavemo, da je strukturne reforme mogoče izpeljati le s široko in neideološko koalicijo. Na okopih ne bo šlo, potrebujemo skoraj plebiscitarno enotnost, s katero bomo zadevne izjemno zahtevne spremembe ustrezno naslovili. Gospodarska združenja, znanost, tudi del tržno preverjenih izobraževalnih sistemov, pa tudi zdravstva, se bodo, kot kaže, še pred naslednjimi volitvami povezali v Zavezništvo za Slovenijo. Končno se je treba odločiti, kaj z našo državo želimo. In covid je za Slovenijo zgodovinska priložnost.

Da, kako to utemeljujete?

Z namenom zmanjševanja tveganj dobav v času epidemij se globalne nabavne verige na novo pozicionirajo in se iz pacifiškega bazena ter drugih delov sveta v pomembnem delu vračajo nazaj v Evropo. Mi smo le nekaj ur vožnje od industrijsko najbolj razvitega dela sveta in trikotnika z najvišjo kakovostjo bivanja na svetu: Zürich–München–Dunaj. Velike priložnosti imamo v logistiki in izdelkih z višjo dodano vrednostjo, v robotiki – covid pospešuje uporabo robotov, kar razvijajo kolegi v Yaskawi in podobnih družbah. Tu se Slovenija lahko izredno močno pozicionira. V logistiki sploh, ker imamo v državni lasti vse podsisteme, od Luke Koper, Intereurope do pošte in železnic. Do tega, da imamo ogromno lokacij ob teh povezavah, kjer lahko razvijemo gospodarske cone in pritegnemo trajnostno naravnano predelovalno dejavnost. Ne čez nekaj let, zdaj je skrajni čas, da to ustrezno naslovimo.
Slovenija naj se zavestno odloči, da bo magnet za talente in domovina uspeha tudi v poslu, javni upravi in učinkovitosti podpornega okolja. In da je uspeh zaželen, tako kot je v športu. Še sploh, ker ne tekmujemo v domačem šentflorjanskem okviru, temveč na globalnem trgu. To smo sposobni narediti, zlasti če bomo uspešnost zahtevali in pripoznali tudi v javnem sektorju in jo bomo pripravljeni primerno nagraditi ter se medsebojno spodbujati, da bomo vsi skupaj še boljši.
Slovenci imamo 55 milijard evrov finančnega premoženja, in če ga 10 odstotkov kanaliziramo v vitalna slovenska podjetja, bomo mi upravljavci slovenskega gospodarstva in s tem občutneje tudi lastne usode. Zdaj pa ne stimuliramo domačega lastništva in ne razvijamo domačega kapitalskega trga. S tem bi lahko Slovencem in Slovenkam omogočili vstop v uspešna slovenska podjetja, da bi bili soudeleženi pri njihovem uspehu.

Te kulture po vašem nimamo?

Nimamo je, ker v javnem diskurzu prikazujemo, da je kapitalizem slab. Zagotovo ni idealen, a je globalna družbena ureditev. Tudi javno lastništvo samo po sebi ni problematično, a zahteva zrelost in odgovornost. Korporativno upravljanje v družbah v javni lasti je pri nas dokazano manj učinkovito, trdim pa, da je model lastništva NLB lahko vzorčen tudi za druga velika podjetja in predvsem srednje velika, ki so soočena s prenosom na novo generacijo. Zakaj bi se prodajala multinacionalkam, če se lahko kapital zbere doma z javno ponudbo na borzi in razvijamo svoje multinacionalke. Moramo se povezati in nasloniti na lastne moči. Danes ni več pomembno, kdo je bil na pravi strani leta 1945. Fizično in/ali verbalno nasilje nad rojaki ni sprejemljivo nikoli in v nobeni obliki. Danes šteje, kdo bo na pravi strani leta 2045. Ni tema javno nasproti zasebnemu, rdeče proti belemu ali vijolično proti zelenemu. Tema je, kako bomo Slovenci stopili v veliko koalicijo za razvoj naroda v spet eno od mednarodno prepoznanih trajnostnih zgodb o uspehu. Ne le v športu in gospodarstvu, temveč tudi kot celotna družba.

In še to: se boste cepili proti covidu? Boste to priporočili vašim kolegom in vsem zaposlenim?

Prvi dan, ko je bilo to omogočeno, sem se prijavil prek e-uprave in izkazal interes za cepljenje. NLB se je pisno obrnila na pristojne organe, ali bi bili lahko naši zaposleni deležni cepljenja čim prej, saj zagotavljamo neprekinjene storitve gospodarstvu in prebivalstvu. Cepljenje podpiram, ker je to v interesu odpiranja in vračanja normalnosti v naša poslovna in zasebna življenja. Takoj, ko bo mogoče, se bom cepil, do precepljenosti pa bom uporabljal priporočene zaščitne ukrepe.

__________________________________________

Tekst: Miha Jenko, Delo

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

         Že 4. leto zapored.