Luc(as) de Groot, oblikovalska razstava 

Luc(as) de Groot
Leta 1963 rojeni grafični oblikovalec z Nizozemske je študiral na Akademiji likovnih umetnosti (Royal Academy of Fine Arts) v Haagu. Po zaključku študija je štiri leta delal v nizozemski dizajnerski skupini BRS Premsela Vonk, kjer se je posvečal predvsem celostnim grafičnih podobah. Poleg tega je poučeval na Umetnostni akademiji (Art Academy) v Den Boshu in delal kot svobodni umetnik. Leta 1993 se je pridružil studiu Meta Design v Berlinu ter sodeloval z Erikom Spiekermannom. Kot direktor tipografije se je ukvarjal s projekti celostne grafične podobe, ki vključuje mdr. oblikovanje črkovnih vrst po naročilu. Eden njegovih največjih dosežkov je črkovna vrsta Thesis, ki je nastajala celih pet let, danes pa sodi med eno najbolj razširjenih digitalnih črkovnih vrst na trgu. Na začetku leta 1997 je začel na Univerzi za uporabne umetnosti (University of Applied Science) v Potsdamu predavati o razvoju tipografije. Istega leta je ustanovil FontFabrik, ki se ukvarja s tipografijo, celostnimi grafičnimi podobami, svetovanjem oblikovalskim in oglaševalskim agencijam v zvezi z digitalnimi aplikacijami črkovnih vrst. Leta 2000 je nastala tovarna črkovnih vrst LucasFonts, ki omogoča direktno distribucijo in prodajo avtorjevih črkovnih vrst. Za številne stranke je oblikoval črkovne vrste za celostne grafične podobe, mdr. za podjetje Sun Microsystem iz ZDA, nizozemsko Ministrstvo za promet, pivovarno Heineken, nemško logistično skupino Stinnes ter časopise Der Spigel, Taz in francoski Le Monde. Avtor ostaja še naprej predan črkovnim vrstam, tako nadgrajevanju starih (npr. Thesis, Sun, Taz, Corpid) kot izumljanju novih.

Izjema pravila

Presenetljivo, očitno obstaja pravilo, po katerem resnično dober oblikovalec pisav ne more biti tudi resnično dober tipograf - in obratno. Zato je toliko bolj razveseljivo, če ima to pravilo izjemo. In nizozemski oblikovalec Luc(as) de Groot je takšna izjema.
Pri tem bi si lahko mislili, da nekdo, ki je oblikoval pisavo z zdaj že 300 rezi fonta (in projekt Thesis se razvija), ne more biti nič drugega kot visoko specializiran oblikovalec pisav, čigar delo v najboljšem primeru ceni krog kolegov, ki postaja vse ožji.
Vendar je de Grootov začetek najboljši, kar jih oblikovalec lahko ima: nezadovoljstvo z obstoječim. Pri svojih grafičnih in tipografskih delih - logotipih, revijah, knjigah, torej pri celem spektru grafičnega dizajna - je ugotovil, da pisave enostavno niso dovolj "zgrajene", da torej ne ponujajo dovolj rezov fonta, posebnih znakov in ligatur, da bi bile kos kompleksnim nalogam. Zato je oblikoval pisavo, ki ponuja skoraj neskončno raznolikost, je živahna in zelo berljiva ter odlično deluje v vseh velikostih, celo v verzalkah brez korekture razmika med črkami.
Luc(as)a de Groota niti z navedbo dejstva, da je dvakratno nadarjen, in sicer kot oblikovalec pisav in tipograf, ne označimo zadovoljivo. K temu, da je tudi iskan predavatelj in usposobljen visokošolski profesor (in zvezda prizorišča), veliko prispevata njegova duhovitost in samoironija. Ti lastnosti spet vodita k samosvojemu oblikovanju pisav, ki eksperimentira z berljivostjo ali omogoča, da neopazne verzalke groteskne pisave brezstopenjsko preoblikujemo v groteskno-pornografske risbe. Razumna Thesis, daleč najbolje zgrajena pisava, kar jih je, in številne nadaljnje družine de Grootovih pisav imajo že v konceptualnem osnutku korist od neresnega ozračja, ki je pri de Grootu vedno prisotno. Vendar pa njegovi eksperimenti s pisavami niso nikoli poljubni in naključni, temveč konceptualno in formalno napeti.

Friedrich Forssman

O piscu teksta: Friedrich Forssman, letnik 1965, tipograf, s Hansom Petrom Willbergom je avtor knjig Bralna tipografija (Lesetypographie) in Prva pomoč v tipografiji (Erste Hilfe in Typographie), skupaj z Ralfom de Jongom pa avtor knjige Detajlna tipografija (Detailtypographie), priročnika za vsa vprašanja o pisavah in stavljenju.