Razstava Alenka Gerlovič v umetniški zbirki NLB

12. december 2019

Lahko smo ponosni, da hranimo v naši likovni zbirki kar 15 del likovnice Alenke Gerlovič. Stoto obletnico njenega rojstva smo v NLB Galeriji Avla z otvoritvijo razstave z naslovom Alenka Gerlovič (1919-2010) v umetniški zbirki NLB obeležili 12. decembra 2019.


Alenka Gerlovič (1919-2010) bi letos praznovala sto let. Mladost je preživela v Brežicah, višje razrede osnovne šole in gimnazijo pa je zaključila v Ljubljani. Diplomo zagrebške likovne akademije je prejela v prvih dneh vojne leta 1941. V okupirani Ljubljani se je kmalu pridružila Osvobodilni fronti. Poleti 1944 je morala v ilegalo. Nato pa je se je umaknila v partizane na osvobojeno ozemlje. Kot ena redkih žensk je delala je v Centralni tehniki KPS in pomembno prispevala k t. i. partizanski grafiki. Po vojni jo je življenjska pot usmerila v likovno pedagogiko. Na tem področju je pustila pomemben strokovni pečat pri posodobitvi in dvigu likovne vzgoje tako v teoriji kot v praksi, pa tudi na mnogih učencih. Za knjigo Likovni pouk otrok je prejela Levstikovo nagrado. S slikanjem se je ukvarjala predvsem v prostem času in med počitnicami. S številnih potovanj je domov prinašala skice, risbe, diapozitive in fotografije, ki so ji služile za nadaljnje ustvarjalno delo v ateljeju. Šele po upokojitvi se je lahko popolnoma predala slikarstvu in v tem zadnjem obdobju življenja je tudi dosegla umetniški zenit. Na začetku umetniške poti se je preizkušala še v figuraliki, vendar se je kmalu popolnoma preusmerila v krajinske motive, ki jih je formalno razvila v abstrahirano geometrično avtorsko poetiko. Pogost motiv ji je bila sredozemsko krajina, Kornati in kraška pokrajina, kar bo prikazano tudi na razstavi. Med prvimi v Sloveniji je posvojila tehniko slikanja z akrilnimi barvami. V zadnjem desetletju življenja je stopila iz ateljeja in slikala na prostem. V njej tako ljubi naravi je ustvarjala akvarele, barvite in ekspresivne podobe dreves, cvetlic, cvetočih grmov in detajlov rastlinja ali izsekov krajine, ki so prehajali v abstraktne forme. Za slikarski opus je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada.

 dr. Meta Kordiš, kustosinja

Galerija