Ena od prvih slovenskih bančnih institucij - Hranilnica in posojilnica Spodnji Dravograd - dobila spominsko obeležje
10. junij 2022
Hranilnica in posojilnica Spodnji Dravograd je bila ena od prvih slovenskih bančnih institucij in s tem pomemben branik narodne samobitnosti. V spomin in zahvalo vsem, ki so jo soustvarjali, je bila danes, 10. junija, odkrita spominska plošča na stavbi, kamor se je hranilnica leta 1902 vselila in v njej delovala vse do ukinitve. Pobudo za postavitev spominske plošče Hranilnici in posojilnici Spodnji Dravograd na hiši na Trgu 4. julija številka 46 je dal občan Dravograda, gospod Vladimir Mrzel, NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine pa se je z veseljem odzval. V prihodnje namerava s tovrstnimi spominskimi obeležji označiti še več pomembnih lokacij bančne dediščine v različnih krajih po Sloveniji.
Hranilnico in posojilnico Spodnji Dravograd so leta 1888 ustanovili Slovenci in se tako borili proti sistematičnem ponemčenju teh krajev. Kot druge kreditne zadruge so jo ukinili v letih po drugi svetovni vojni in po reorganizacijah je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot poslovalnica Koroške banke pristala v sistemu Ljubljanske banke. Še več utrinkov iz zgodovine te hranilnice je na priložnostnem dogodku nanizal Žarko Lazarevič z Inštituta za novejšo zgodovino.
Postavitev spominske plošče je pozdravila županja Dravograda Marijana Cigala, ki je izpostavila, da je del bogate zgodovine Dravograda tudi zgodovina hranilništva in pomembnost te dejavnosti za lokalno prebivalstvo – nekoč in danes.
Stanislava Caprirolo Zadravec, direktorica Združenje bank Slovenije je ob odkritju spominske plošče poudarila, da z odkrivanjem zgodovine bančništva dvigujemo nivo poznavanja bančne panoge. Ta hranilnica je bila sicer manjši, a pomemben del takratnega bančnega sistema, saj je v lokalno okolje prinesla bančni servis, možnosti za varčevanje in investiranje, s tem pa prispevala k razvoju in izboljšanje kakovosti življenja. Tanja Ahlin, direktorica NLB Poslovne mreže je predstavila poslovanje in koncept bančne enote, ki domuje v sosednji stavbi nekdanje hranilnice, danes, ko v ospredje vse bolj stopajo tudi digitalni načini poslovanja.
Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki je pokrovitelj spominskega obeležja, je spomnila na častitljivo tradicijo bančništva na slovenskih tleh, saj je leta 2020 praznovalo okroglih 200 let. O njegovi bogati zgodovini priča Muzej bančništva Slovenije Bankarium, kjer si lahko obiskovalci ogledajo multimedijski prikaz razvoja denarja in bančništva ter različne bančne prakse. Osrednji del muzejskega prostora - t. i. finančni labirint - pa je namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. Prav finančno opismenjevanje je pomembna naloga in odgovornost NLB ter ključni del njene trajnostne politike in strategije. Naj dodamo, da je NLB Kulturna dediščina zavod v lasti NLB, ustanovljen z namenom ohranjanja in predstavljanja bančne kulturne dediščine.
NLB Komuniciranje