Poslovanje po brexitu

Združeno kraljestvo (ZK) je z 31. januarjem 2020, tokrat zares, sporazumno izstopilo iz Evropske unije. V poslovanje podjetij to še ne vnaša večjih sprememb, saj bo ZK v prehodnem obdobju še ostalo del enotnega gospodarskega prostora in bo obdržalo pravni red EU. Novi pogoji sodelovanja ZK z EU se bodo šele izoblikovali v prehodnem obdobju, ki se bo predvidoma končalo konec tega leta. Marko Bombač iz NLB Skladov, s katerim smo se pogovarjali o tem, kako bodo slovenska podjetja občutila brexit, je glede končnega izida optimističen in pričakuje, da bo tudi po 1. 1. 2021 ZK ostalo tesno povezano z EU po kateri od mehkejših različic brexita.

Po tem, ko so britanski sporazum o izstopu januarja ratificirali vsi organi na obeh straneh, so bili izpolnjeni še zadnji pogoji za izstop. Združeno kraljestvo* tako od 1. februarja formalno ni več članica EU, vendar v prehodnem obdobju še ostaja del enotnega evropskega gospodarskega prostora s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. Še največja sprememba je, da so britanski predstavniki s tem dnem zapustili evropske inštitucije in ne bodo več sooblikovali skupne politike EU.

Pravo delo zaradi brexita se s tem datumom šele začenja, saj morata obe strani v pogajanjih določiti nove pogoje za to, kako bosta sodelovali po končanem prehodnem obdobju, ko bo brexit v resnici zaživel, predvidoma po 1. 1. 2021. Kateri bodo ti pogoji, je odvisno predvsem od notranjih razmerij v ZK.

Zelo verjetno se bo obdržala neka različica mehkejšega brexita

V Združenem kraljestvu so danes razmere precej manj negotove, kot je bilo še pred časom, ko v manjšinski vladi ni bilo mogoče doseči nobenega dogovora, ugotavlja Marko Bombač. »Pravzaprav je prepričljiva zmaga Borisa Johnsona najbolj ugoden scenarij v okviru tedanjih okoliščin. Moramo vedeti, da glas britanskih volivcev za Johnsona ni bil glas za brexit, ampak v pomembni meri glas proti populističnemu programu Jeremyja Corbyna,« pojasni Bombač in doda, da bo to, kakšen bo v končni fazi položaj ZK v EU, močno določalo britansko volilno telo.

Za Britance je gospodarska povezava z EU najbolj racionalna odločitev, meni Bombač: »Če pogledamo gospodarske podatke, vidimo, da je ZK bolj odvisno od EU kot obratno. ZK v EU izvozi približno polovico celotnega izvoza, če temu prištejemo še države, ki imajo z EU dogovorjene sporazume, je delež še večji. Po drugi strani je izvoz EU v ZK le 6 % celotnega izvoza. S tega vidika trdi brexit za ZK ni racionalna odločitev, je pa res, da v politiki najbolj racionalno velikokrat ni tudi najbolj verjetno. Vendar politiki navsezadnje morajo poslušati volivce.«

Bombač dodaja, da se bo Johnson odločal na podlagi tega, kaj volivci želijo. »Javnomnenjske raziskave kažejo, da Britanci danes obžalujejo izglasovanje brexita in bi, če bi bil referendum danes, verjetno izrazili podporo EU. Tudi med podporniki brexita leta 2016 jih skoraj zagotovo velik del ni bil naklonjen trdemu brexitu, ampak neki povezavi z EU. Poleg tega je bilo v tistem času še nekaj ključnih okoliščin – imeli smo begunsko krizo, povečano število terorističnih napadov, ki so jih podporniki brexita izkoristili za rezultate –, ki jih danes ni. Vse to govori v prid nekega dogovora. Po našem mnenju bomo na tak ali drugačen način z Britanci (in prebivalci Severne Irske) še vedno živeli pod skupno streho. Kako močna bo ta povezava, tj. zelo trdna po vzoru Norveške ali manj po vzoru Kanade, pa ostaja vprašanje.«

Bombač pričakuje, da bo ZK v praksi ostalo močno povezana z EU. »ZK ima primanjkljaj v blagovni menjavi z EU, močni so pa pri storitvah. Zato zanje tudi ne bi bila smiselna rešitev, kot velja med EU in Kanado, med katerima je dogovor na ravni blagovne menjave. Za ZK bi bilo najbolj racionalno, da ohrani dostop do enotnega evropskega trga in s tem do evropskega trga storitev.«

Med letom ni pričakovati večjih vplivov na gospodarstvo

Brexit na običajno življenje in poslovanje med ZK in EU med letom ne bo vplival, meni Bombač, dodaja pa, da je negotovost že v vmesnem času negativno vplivala na britansko gospodarstvo. Opozarja še na nevarnost stagflacije v primeru trdega brexita: »Že danes kažejo pričakovanja, da bo stopnja inflacije v prihodnjih 10 letih v ZK 3 % letno, kar je precej več kot v EU in je z današnjega vidika, ko centralne bankirje po svetu skrbi predvsem prenizka inflacija, precej visoko. V primeru trdega brexita bi cene ob znižanju vrednosti funta še dodatno zrasle, močno pa bi bilo prizadeto tudi britansko gospodarstvo. Izvoz in uvoz bi bila namreč otežena, manj bi bilo investicij, tudi finančne investicije bi se iz ZK selile v EU, ker drugače ne bi imeli dostopa do trga storitev EU. Vse omenjeno bi lahko privedlo celo do stagflacije, kar je eden najmanj želenih pojavov v gospodarstvu. Tega si ne želi noben politik.«

Kako pa bo brexit vplival na vrednost funta? Bombač odgovarja, da so v tečaj vgrajena prihodnja pričakovanja, zato se bo med letom lahko na funtu odrazilo to, kako se bodo odvijala pogajanja: »Če pogledamo nekaj mesecev nazaj, vidimo, da je po prepričljivi zmagi Johnsona in posledično manjši verjetnosti za trdi brexit vrednost funta glede na evro takoj zrasla. Če bi med letom dosegli dogovor, ki bi predvideval tesno povezanost EU in ZK tudi v prihodnje, bi lahko vrednost funta glede na evro dodatno zrasla. Po drugi strani Johnson za zdaj vztraja, da ne bo podaljševal roka prehodnega obdobja. Če bi se med letom verjetnost glede trdega brexita povečala, bi to negativno vplivalo na vrednost funta. Vendar tega, kot sem omenil, ne pričakujemo.«

Je možen trdi brexit?

Če se v prehodnem obdobju tako v Združenem kraljestvu kot med ZK in EU ne bi mogli dogovoriti, je trdi brexit še vedno možen, vendar je verjetnost za to majhna. Po Bombačevi oceni je ta verjetnost majhna, približno 10- do 15-odstotna, a ta možnost še je. »Vseeno govorimo o drugem največjem gospodarstvo v EU, o državi, ki ima jedrsko orožje, vojno mornarico, zelo močnega zaveznika v ZDA in močan položaj v globalnih političnih institucijah. Ima lastno centralno banko, kar je precej drugače od položaja Grčije, za katero bi bil izstop takrat, ko so bile težnje za to, katastrofa,« Bombač pojasni razloge za možnost trdega brexita.

Največjo negotovost vnaša kratko prehodno obdobje

Največji dejavnik tveganja Bombač vidi v vztrajanju Johnsona pri tem, da 1. 1. 2021 ostaja končni datum, ko poteče prehodno obdobje. Gre namreč za zelo kratek rok in pojavlja se vprašanje, ali se je v tako kratkem času možno dogovoriti o vsem: »Kratek rok vnaša neko negotovost. Vendar po drugi strani obstaja tudi možnost, da Johnson spremeni retoriko. Po tem, ko je v ZK že izpogajal brexit in ima večino v britanskem parlamentu, ne potrebuje podpore zagovornikov trdega brexita. Dejansko je zdaj precej manj negotovosti.« Bombač meni še, da kljub vztrajanju Johnsona ni gotovo, da ta rok ostane dokončen. Verjetnost, da se rok podaljša, ocenjuje s 50 odstotki.

Treba je upoštevati tudi, da se spreminja podpora otočanov glede EU. Z vsakim odlogom brexita je večja verjetnost, da bo obveljala ena od mehkejših različic izstopa ZK iz EU. »Ob referendumu so daleč največjo podporo EU izrazili mlajši volivci. Če predpostavimo, da volivci s staranjem ne spreminjajo mnenja, lahko predpostavljamo, da se podpora EU z vsakim letom celo krepi,« pojasni Bombač.

Kaj bo drugače po 1. februarju 2020?

Po 31. januarju 2020 se torej za slovenska podjetja ne bo veliko spremenilo. Nekaj sprememb je le zaradi statusa VB, ki formalno ni več članica EU. Tudi pri plačilih v in iz Združenega kraljestva ni sprememb. V prehodnem obdobju ZK namreč ostaja del enotnega trga EU, zato se bodo še naprej uporabljali predpisi EU, vključno s pravili SEPA.

Poslovanje po brexitu se bo v praksi spremenilo šele po zaključku prehodnega obdobja, pogoji za to pa se bodo izoblikovalo v tem času. Zato je dobro spremljati dogajanje v zvezi z brexitom. Med drugim priporočamo, da spremljate tudi novice NLB Skladov.

Nekatere krovne organizacije so na enem mestu zbrale informacije o brexitu, trenutno predvsem za primer, če bi prišlo do trdega brexita, jih pa tekoče posodabljajo:

• Spletno mesto URS
• Spletno mesto Evropske komisije
• Podjetniški portal Spirit
• Spletno mesto GZS

……………………………

* Združenega kraljestva ne gre zamenjevati z Veliko Britanijo. Član EU je Združeno kraljestvo, ki poleg otoka Velike Britanije vključuje še Severno Irsko, se pa v javnosti zanj pogosto napačno uporablja kar Velika Britanija. Zaradi lažjega razumevanja tudi mi v besedilu na nekaterih mestih uporabljamo izraz Velika Britanija, zlasti v pridevniški obliki.

februar, 2020