Rokometno društvo Koper: ponovno blizu rokometnega vrha

Koper je rokometno mesto. Tu se je nekdaj igrala liga prvakov, tu so leta 2011 domovali državni prvaki Rokometni klub Cimos Koper. Izguba sponzorja je klub precej oslabila, a temelji so ostali in iz njih je zraslo rokometno društvo Koper. Današnji klub se je le v dveh sezonah prebil iz tretje v prvo slovensko rokometno ligo. Od takrat je ves čas v vrhu slovenskega rokometa in tudi v letošnji sezoni je že napredoval v končnico. V njihovem prihodnjem uspehu se bo gotovo odrazilo tudi dobro delo z mladimi rokometaši, ki jih podpiramo v okviru projekta Šport mladih.

Glavni adut nove rokometne zgodbe v Kopru so mladi igralci, vzgojeni v klubu. Rokometna šola, iz katere je v preteklosti izšlo nekaj najboljših slovenskih igralcev, deluje s polno paro. Trenutno v RD Koper trenira kar 200 otrok v vseh starostnih selekcijah. Trener mladinskih selekcij Vili Ban je nad fanti, ki trenutno delujejo pod njegovim okriljem, več kot zadovoljen.

Fantje imajo visoke cilje

Eden izmed fantov je tudi Sandi Muminović, ki se kljub mladosti zaradi dobrih predstav občasno pridruži tudi članski ekipi. »Rokomet bo zagotovo moj poklic. Sanjam, da bi nekoč zaigral za katerega izmed velikih evropskih klubov, kot je Kiel iz Nemčije, in za slovensko člansko reprezentanco,« nam pove z odločnostjo, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kam ga bo vodilo življenje. Njegov oče, ki je prav tako dejaven v RD Koper, nam zaupa, da sinovo odločitev podpira, a so sklenili dogovor, da bo vsaj do zaključka srednje šole ostal v Kopru: »Tu ima kakovosten klub, v katerem se lahko razvije v vrhunskega igralca in je zanj lahko odlična odskočna deska za nadaljevanje kariere.«

Tako izvemo, da Sandi vsak mesec potrebuje nove športne copate, čeprav tako kot z denarjem tudi s svojimi stvarmi ravna zelo skrbno. »Sandi je tako vzgojen. Res je, da šport človeku veliko da, vendar sem prepričan, da vsak športnik na igrišču do igralcev, trenerjev in sodnikov pokaže odnos, ki ga prinese od doma. Vsega se ne da priučiti na treningu. Osnovne vzorce vedenja otroci zagotovo dobijo v domačem okolju, s športom pa jih le nadgradijo,« pove Sandijev oče.

Trener Vili doda, da na uspeh v rokometu veliko bolj kot denarni vložki vplivata volja in čas, ki ju fantje vložijo v svoj napredek: »Ko sem se moral sam odločiti med maturantskim plesom in rokometno tekmo, sem se z lahkoto odločil za rokomet. In to vidim tudi pri teh fantih. Vidim, da jim ni težko, da držijo skupaj in so prava ekipa. Nekaj tega moštvenega duha že lahko dobijo v klubu in na treningu, v resnici pa je vse odvisno od njih.«

Osnova vsakega dobrega kluba je delo z mladimi

Predsednik Aljoša Bertok potrdi, da je za klub pomembna tudi javna podoba igralcev: »Vedno jim povemo, da predstavljajo klub tudi, ko so zunaj igrišča, da se morajo tega zavedati in se temu primerno vesti. Pri mlajših selekcijah pride morda manj do izraza, kot najstniki pa so že bolj prepoznavni, bolj na očeh javnosti in morajo paziti tudi na vedenje. Vendar težav s tem nimamo.«

Trener Vili Ban ga dopolni: »Imamo fante, ki so k nam prišli iz Hrpelj, pa iz Ajdovščine, pa enega iz Makedonije, in videti je, da kljub temu, da niso iz Kopra, s ponosom nosijo naš dres.« Kot še pove, so veseli, da želijo perspektivni tekmovalci iz drugih krajev graditi kariero v njihovem klubu. »Klub jim pomaga, kolikor se da, z iskanjem namestitve, sofinanciranjem prehrane in urejanjem šolskih zadev.«

Poleg tega po besedah predsednika društva mlade rokometaše v Koper pritegne tudi to, da imajo eno boljših dvoran v Sloveniji, fitnes center in res dobro strokovno ekipo.

Fantje se naučijo ravnati z denarjem

Med igralci, ki so si Koper izbrali za odskočno desko na poti do zvezd, je tudi Klej Sanabor, ki je sicer doma iz Kozine. Rokomet trenira že 11 let in je tako kot Sandi odločen, da bo svoje življenje posvetil rokometu, saj si tudi on želi nekoč zaigrati v klubu Kiel. Vendar tega ne želi zaradi zaslužkov profesionalnih igralcev kluba njegovih sanj – pravi, da se o tem s prijatelji ne pogovarjajo – ve pa, da je najbolje plačani igralec na svetu Francoz Nikola Karabatić.

Kot pove njegov oče, Kleja podpirajo pri igranju rokometa zato, ker v tem uživa, dobiva pa tudi druge izkušnje, ki mu bodo koristile v življenju, tudi o ravnanju z denarjem.

Fantje finančno samostojnost izražajo tudi drugače. Andraž Makuc, uspešen rokometaš, ki igra pomembno vlogo v kar treh kategorijah koprskega kluba, v kadetski, mladinski in občasno tudi članski, nam zaupa, da že varčuje in si želi kupiti svoj avto, ko naredi izpit. Razpoložljivi denar sicer porabi za oblačila, hrano, pa tudi športne copate si kupuje sam, teh pa, tako kot drugi aktivni športniki, potrebuje veliko, saj se hitro obrabijo. 

Užitek v igri motivira veliko bolj kot denar

Kot pravi Vili Ban, vse največje športne zvezde igrajo, ker v tem uživajo: »Kar poglejte Dončića. Uživa v igri, v tekmovanju, v pozornosti, ki jo je deležen. To so stvari, ki mlade v športu veliko bolj motivirajo kot denar. Poglejte primere, ko svetovno znani športniki igrajo za reprezentanco celo poškodovani. Tukaj ne gre za denar, ampak za motive, ki sem jih že prej navedel: tekmovalnost, želja po dokazovanju, pozornost javnosti in pripadnost.«

Fantje se dobro zavedajo, da dobra igra ni le seštevek zadetkov, ampak uigranost celotne ekipe in ravno to je tisto, kar jih najbolj pritegne. »Všeč mi je, ker je rokomet kolektivna igra, v kateri si vsi pomagamo med seboj. Uživam v tem, če nekomu lahko pripravim priložnost za zadetek,« pove Andraž Makuc.  

Da pokaže, kako navezani so fantje, nam trener zaupa še anekdoto, ki se jim je primerila na gostovanju v Slovenj Gradcu: »Starši enega od fantov so prišli na tekmo in so ga hoteli odpeljati domov z lastnim prevozom. Toda fant je izrazil željo, da ostane v kombiju s soigralci, in na koncu sta ga starša v Kozini čakala eno uro, ker mi pač vozimo počasneje.«